Petra Tihole
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura | Dogodki
Stripovsko desetletje, Galerija sodobne umetnosti Celje, Celje
Minulo desetletje je bilo za strip plodovito, o čemer priča množica stripovskih izdaj, o stripu se je tudi pisalo in govorilo v vseh medijih, zdaj pa to dokazuje še razstava Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006– 2016 je tretje nadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, s katerimi Center sodobnih umetnosti Celje predstavlja slovensko ustvarjalnost v desetletnih obdobjih. Na tokratni razstavi so pozornost namenili tudi stripu za otroke in stripu s poudarjeno izobraževalno noto, še vedno pa večji del razstave obsega avtorski strip za odrasle.
-
Gibanica, več lokacij, Ljubljana
Ljubljana bo z osmo Gibanico spet epicenter sodobne slovenske plesne ustvarjalnosti. Najpomembnejša sodobnoplesna platforma pri nas bo gledalcem ponudila pregled nad kakovostjo dela tukajšnjih umetnikov v zadnjih dveh letih. Govorili bodo o sodobnosti v sodobnem plesu in pa kuratorskih praksah. Poleg debat in izbranih predstav, denimo tistih Leje Jurišić & Teje Reba, Magdalene Reiter, Dagmar Dachauer, Kaje Lorenci, Matije Ferlina, Žigana Krajnčana & Gašperja Kunška, festival ob zaključku prinaša še podelitev nagrad gibanica in nagrad Ksenije Hribar.
-
Literature sveta – Fabula, več lokacij, Ljubljana
Med osrednjimi gosti letošnjega literarnega festivala Fabula so francoski pisatelj Mathias Énard (na fotografiji), srbski pisatelj Igor Marojević, finska pisateljica Sofi Oksanen, baskovski pisatelj Bernardo Atxaga in ruski pisatelj Viktor Jerofejev. Spremljevalni program festivala bo obravnaval različne vrste nesmrtnosti. Mite o življenju po koncu politike bodo denimo razdirali najbolj znani slovenski politiki, ki so zaključili svoje politične kariere. Avstrijski fizik, filozof in okoljski aktivist Martin Balluch, ki mu je uspelo, da so v avstrijsko ustavo vključili pravice živali, pa bo spregovoril o tem, zakaj smrti živali v živilski industriji ne dojemamo kot smrti drugih živih bitij ...
-
Dnevi komedije, SLG Celje, Celje
Festival Dnevi komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje je edini gledališki festival pri nas, ki ponuja ogled najboljših komedij preteklega leta. Tokrat jih je devet: Še vedno mame (besedilo Jera Ivanc, režija Uroš Fürst), Peter Kušter (besedilo The Tiger Lillies/Julian Crouch/Phelim McDermont, režija Ivana Djilas), Glorious! (besedilo Peter Quilter, režija Krešimir Dolenčić), Pasji dnevnik – Cucki (besedilo CJ Johnson, režija Matjaž Latin), Butnskala (besedilo Emil Filipčič/Marko Derganc, režija Vito Taufer), Tarzan (besedilo Rok Vilčnik – rokgre, režija Eva Nina Lampič), Razlogi za srečo (besedilo Neil LaBute, režija Mateja Kokol), Žalujoča družina (besedilo Branislav Nušić, režija Igor Vuk Torbica) in Jonas (besedilo Jonas Žnidaršič, režija Lado Bizovičar)
-
V petek, na dan izida te številke Mladine, se lahko točno opoldne odpravite v ljubljanski park Tivoli in v Mednarodnem grafičnem likovnem centru preverite, zakaj so fanzini še vedno zelo priljubljene publikacije. Razstava Zini! namreč prinaša vpogled v domačo in tujo sodobno zinovsko produkcijo. Ob odprtju se obeta še vodstvo po razstavi s kustosoma Laro Plavčak in Božidarjem Zrinskim ter sodelujočimi umetniki (Beli sladoled, freštreš, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Marko K. Gavez, Matjaž Wenzel & Rene Maurin, Mina Fina, Nejc Korenič, Nevena Aleksovski, Nez Pez, Simon Kocjančič, Tadej Vaukman, Zoran Pungerčar).
-
Sonoseizmična Zemlja, Projekti prostor Aksioma, Ljubljana
Intermedijska umetnica in raziskovalka živih sistemov Saša Spačal ter kuratorka Ida Hiršenfelder, ki kot avtorica deluje v polju zvočne in intermedijske umetnosti, se večkrat lotevata skupnih projektov. V Ljubljani tokrat predstavljata delo, ki sta ga pred dvema letoma zasnovali v okviru Mednarodnega računalniškega festivala v Mariboru. Njuna instalacija Sonoseizmična Zemlja predstavlja naš planet v dobi antropocena in nam omogoča vstop v čutno in otipljivo razmerje med človekom in planetom ter posledicami, ki jih imajo na planet naša dejanja (podnebne spremembe, izguba biodiverzitete, onesnaženosti morja, kopnega in zraka, izkoriščanje naravnih virov, osiromašenje zemeljskih virov).
-
Festival gorniškega filma, več lokacij po Sloveniji
V Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Mestnem kinu Metropol v Celju, Kulturnem domu Nova Gorica in Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani si boste med 20. in 26. februarjem na filmskem platnu lahko ogledali številne alpinistične, plezalne in pohodne avanture. Uvodna prireditev v osrednjo kulturno-gorniško prireditev bo 20. februarja v Cankarjevem domu, kjer bo na ogled celovečerec Šerpa – Spor na Everestu. Med njegovim snemanjem je ustvarjalce presenetila največja tragedija na najvišji gori sveta, v kateri je pod ledenim plazom umrlo šestnajst šerp. Film večplastno slika problematiko, ki jo v Himalajo prinaša komercialni alpinizem.
-
Akvarij, Kulturnica LGL, Ljubljana
V okviru lanskega mednarodnega festivala Lutke je Miha Golob postregel z lutkovno predstavo Mali modri in mali rumeni, ki je prejela nagrado za izvirno vizualno adaptacijo slikanice, na mednarodnem 48. Pif festivalu v Zagrebu pa več različnih nagrad, med drugim tudi nagrado za tehnologijo in režijo. Zdaj se loteva nove lutkovne predstave. Pravi, da gre za vodno pustolovščino, ki v preprostem jeziku znanosti in asociativnem izrazu predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Primerno za otroke od tretjega leta starosti.
-
Barvna stran teme, Equrna, Ljubljana
V zadnjih letih slikarska dela Aleksija Kobala prevevata temačnost in teža izraza. Slikar, ki je lani za likovno udejstvovanje prejel nagrado Prešernovega sklada, na svoji ustvarjalni poti pa je za slikarstvo prejel tudi številna druga priznanja, je bil sicer od nekdaj nagnjen k temačnim upodobitvam. Z njimi odgovarja na morečo družbeno realnost našega časa. Je pa Kobal za naslov novega slikarskega cikla izbral naslov Barvna stran teme. In mislimo si, da njegov tokratni cikel, ki ga znova naseljuje tema, vendarle uprizarja tudi rastočo luč rešilnega.
-
Karelčkove zgodbice, Lutkovno gledališče Ljubljana, Ljubljana
Silvan Omerzu, sinonim za sodobno lutkarstvo pri nas, redno sodeluje z našim osrednjim lutkovnim gledališčem. Nazadnje je tam režiral predstavi Ostržek in Ti loviš!. Avtorica slednje je Mladinina sodelavka Saša Eržen in prav z njo je pri svojem novem podvigu spet združil moči, saj se na mali oder Lutkovnega gledališča Ljubljana vračata s predstavo Karelčkove zgodbice, ki je priredba zgodbe priljubljene nemške avtorice Rotraut Susanne Berner. Predstava za otroke od drugega leta starosti govori o zajčku Karelčku, navihanem štiriletniku, ki mu nikoli ne zmanjka vprašanj, in je odigrana z namiznimi in senčnimi lutkami.
-
Etno Histeria subkulturni Kavčfestival, več lokacij, Ljubljana
Koncerti z domačimi in tujimi etno gosti se bodo letos že drugič naselili v dnevne sobe, kuhinje in delovne sobe po Ljubljani. Etno Histeria subkulturni Kavč-festival namreč nadaljuje poslanstvo ustvarjanja začasnih alternativnih prostorov umetnosti, letos pa ob koncertih vabi še na lutkovne predstave. Sedež na posameznih dogodkih, ki bodo brezplačni, je mogoče rezervirati prek spleta, tam boste našli tudi lokacije, sicer pa bo vsak dan v dveh terminih (ob 17.00 in 18.30) hkrati potekalo več dogodkov. Ob večerih koncerte pripravljajo tudi v izbranih javnih prostorih (Zoo, Celica, Vila Veselova, bar Anika).
-
Katja Felle, vizualna umetnica
V umetniškem studiu običajno pričakujemo nekakšen ustvarjalni nered, vendar ga v ateljeju te mlade koroške umetnice iz Slovenj Gradca ne bomo srečali. Njene poteze s čopičem so tako nadzorovane, da ji na tla ne uide niti kaplja barve. Pravi, da za ustvarjanje potrebuje čist, miren in izpraznjen prostor, ki ji pusti, da se osredotoči na nalogo pred seboj.
-
Polimorfni odtis, UGM Studio, Maribor
V domačem umetniškem prostoru imata znanost in tehnologija močan vpliv na sodobno umetnost. O tem pričajo tudi dela vizualne umetnice Uršule Berlot, katere svetlobne in kinetične instalacije pogosto reinterpretirajo naravne pojave s pomočjo tehnologije. Tudi tokrat, ko bosta v Mariboru na ogled gibljiva svetlobna diorama, na svetlobo dovzeten objekt, in video, ki skuša simulirati naravo. Berlotova, ki ustvarja čutne ambiente, v katerih domišljija ubere prosto pot, tokrat odpira vprašanje realnega, več o projektu pa lahko izveste uro pred odprtjem, ko bo za obiskovalce pripravila voden ogled razstave.
-
Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, SNG Drama Ljubljana, Ljubljana
Rok Vilčnik je večkratni dobitnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo. Nazadnje jo je dobil lani za Ljudski demokratični cirkus Sakešvili in ta komedija, ki črpa iz žlahtne tradicije slovenske drame absurda, bo zdaj zaživela na odru Male drame. Režije se je lotil Luka Martin Škof in za odrsko oživitev štirih protagonistov, ki nenehno menjajo identiteto, ime vseh pa ostaja enako – Sakešvili, izbral že uveljavljena igralska imena: Klemna Slakonjo, Gregorja Bakovića, Borisa Mihalja in Mašo Derganc. Ta vikend bo v ljubljanski Drami sicer še ena premiera: na velikem odru bodo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri premierno uprizorili Sofoklejevo Antigono v režiji Eduarda Milerja.
-
Vojna in mir, Cankarjev dom, Ljubljana
Več kot dve uri dolga predstava Vojna in mir bo vrhunec festivala Tolstoj, iskalec resnice, ki so ga v Cankarjevem domu posvetili enemu največjih romanopiscev vseh časov. Romunski režiser Silviu Purcarete pravi, da ne gre za neposredno prevajanje pripovedi iz romana v gledališko obliko, temveč za poseben način interpretacije predloge. Ta razkriva, da se skozi čas v resnici ni kaj dosti spremenilo ter da politični in družbeni problemi ostajajo isti. Petindvajsetčlansko zasedbo predstave je režiser sestavil pretežno iz ansamblov dveh največjih ljubljanskih gledališč, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega.
-
Projekcija Nočne ptice & premiera Rdeče želve, Kinodvor, Ljubljana
V četrtek, 19. januarja, se v ZDA začenja Sundance, eden najpomembnejših neodvisnih filmskih festivalov. V kategoriji kratkih filmov bodo med 68 filmi prikazali tudi kratki animirani film Špele Čadež Nočna ptica, ki ima po septembrski premieri že nekaj domačih in mednarodnih nagrad. Tokratni dosežek je izjemen, saj je Špela Čadež, ki je mednarodno javnost navdušila že z animiranim filmom Boles, po Dušanu Kastelicu šele druga med domačimi filmarji, ki se ji je uspelo prebiti na ta prestižni festival. No, če je Sundance predaleč, si lahko film Nočna ptica v sredo, 18. januarja, ogledate tudi v ljubljanskem Kinodvoru. Zavrteli ga bodo pred premiero brezdialoškega animiranega filma Rdeča želva Michaëla Dudoka de Wita.
-
Arhitektke oblikujejo sedanjost, Atrij ZRC, Ljubljana
V Veliki Britaniji je skoraj 80 odstotkov arhitektov moških, v Sloveniji pa je bilo pred dvema letoma ženskega spola več kot polovica članov arhitekturne zbornice. Zdaj lahko domače arhitektke, pa tudi njihove stanovske kolegice iz sosednje Avstrije spoznate skozi 30 izrazito samosvojih projektov. Odprtju razstave, ki išče odgovore na vprašanja, kaj vpliva na položaj žensk v tem poklicu, kakšne projekte izbirajo, kako se jih lotevajo in ali je sploh pomembno poudarjati ženske v arhitekturi, bo sledila okrogla miza o položaju arhitektk.
-
Zasledovalci sreče, Španski borci, Ljubljana
Nepozabno avanturo v slogu Divjega zahoda ponuja sveža plesno-gledališka predstava umetniške skupine Nature Theater of Oklahoma, ki jo vodita Kelly Copper in Pavol Liška. Svetovno uveljavljena avtorja humornih in žanrsko nepredvidljivih del sta tokrat v sodelovanju s plesalci EnKnapGroup ustvarila osebnoizpovedno delo, ki temelji na živahni, leto in pol trajajoči izmenjavi klasičnih pisem med njima in plesalci. Ob tem sta poseben poudarek namenila razumevanju koncepta pravice do iskanja sreče, ki je zapisana v ameriški ustavi
-
Vizualni umetnik Mark Požlep nas vedno znova preseneča z lucidnimi umetniškimi projekti. Pred časom je skupaj z Maximom Berthoujem preplul Rokavski kanal s staro ribiško barko, ki sta jo v Franciji sama obnovila in iz katere sta na koncu na Škotskem izdelala dva soda, v katerih se zdaj stara viski. Decembra pa je pet dni preživel na otoku/splavu sredi enega od kanalov v nizozemskem Antwerpnu. Njegov stik z zunanjim svetom je bil omejen na občasne radijske prenose dnevniških zapisov. Z namenskim pobegom iz realnosti, nezmožnostjo komunikacije in zamejenostjo gibanja je prevpraševal odtujenost v današnji družbi. Projekt bo zdaj predstavil domačemu občinstvu.
