Petja Grafenauer
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura
Razstavni plonklistek za jesen 2016
V poletnih mesecih je potekal 9. Berlinski bienale, v Zürichu je bila na ogled že 11. Manifesta, potujoča velika razstava sodobne umetnosti, v Palais de Tokyo v Parizu je razstavo Ostati živ (Staying Alive) kuriral razvpiti pisatelj Michel Houellebecq, v Londonu so odprli dolgo pričakovani novi Tate Modern, zdaj je ena najznamenitejših svetovnih galerij večja še za palačo. Novi del, katerega gradnja je stala 290 milijonov evrov, je projektiral slavni švicarski arhitekturni dvojec Herzog & de Meuron. Oktobra Londončane, kot vsako leto, čaka sejem sodobne umetnosti Frieze. Do novembra pa si je v Bologni mogoče ogledati razstavo o pop idolu Davidu Bowieju.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Kultura
Galerija, dispečerski center ... no, ali pa garaža
Metka Golec je polovica nekdanjega tandema son:DA, ki je slovensko in mednarodno sceno vizualne umetnosti bogatil dobrih 15 let, nedavno pa je stopila na samostojno pot z novim umetniškim imenom, Toni Soprano. Ja, z natanko takšnim imenom, kot ga je nosil glavni junak kultne mafijske nadaljevanke Sopranovi. Še vedno je povezana z mariborskim inter(trans)disciplinarnim laboratorijem GT22, ki povezuje umetnost in kulturo ter ga vodi drugi del nekdanjega tandema Miha Horvat, in še vedno ostaja pri značilnih risbah, ustvarjenih z računalniško miško, ki zasedejo majhne ali pa zelo obsežne površine – ena vidnejših je v Ljubljani nekdaj krasila stopnišče Mednarodnega likovnega grafičnega centra.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Kultura
Pri nas radi pravimo, da trga, kjer bi slovenski sodobni vizualni umetniki lahko prodajali svoja dela, ni. A trgov je pravzaprav več. Eden izmed njih, tisti obljubljeni, ki deluje, je seveda mednarodni. Sestavlja ga mreža prodajnih galerij in umetnostnih sejmov in cene, ki jih tam dosegajo umetnine, so lahko tudi zares vrtoglave. V prvi ligi tega trga so naprodaj umetniška dela avtorjev, ki razstavljajo na bienalih in velikih razstavah, v tretjo pa sodijo številni nizkoproračunski sejmi, slabše galerije in tisti, ki prodajajo umetniško efemero, knjige umetnika, multiple ali pa grafike, čeprav cene pri znanih avtorjih tudi tu lahko sežejo v precejšnje višave.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura | Portret
Je fotografski portretist ženskega mednožja in temu se posveča od rosnih, srednješolskih let. Ko je odraščal v Vrtojbi, na rodovitni goriški ravnini zahodnega roba Slovenije, ni sicer prav nič, razen morda tega, da je na pobudo staršev obiskoval glasbeno šolo, kazalo, da bo postal umetnik. Potem pa sta v svetu umetnosti pristala kar dva družinska člana, poleg njega tudi njegova polsestra Pavla, ki danes vodi Kulturni dom v Novi Gorici.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Kultura | Portret
Odraščala je v družini dveh kemikov v Mengšu pri Ljubljani. Kontakta z likovno umetnostjo, razen pri likovnem pouku, kjer so so se z glino bolj obmetavali kot ustvarjali, ni imela. Pa vendar je želela na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Doma so bili sicer proti, a na njeno stran je stopila šolska psihologinja in dosežen je bil kompromis: umetniška šola, a gimnazijska smer. Takrat se ji je odprl svet. Prvemu srečanju z umetnostjo je sledil razcvet v šoli in zunaj nje. Bila je predsednica dijaške skupnosti in organizirala je številne dogodke. Starše je prepričala celo, da so jo peljali v Pariz, v Louvre, največji muzej na svetu, ki je bil zanjo veliko odkritje, mami in očetu pa se je zdel le »ok«.
-
Sodobna vizualna umetnost ima rada zvezde, posebej tiste kultne, netipične, politične. Všeč ji je, če se v njenih galerijah znajdejo dela kakšnega kultnega francoskega sociologa, no, ali pa recimo »postnacionalnega neodvisnega raziskovalca računalniške varnosti«, kot uradni opisi predstavljajo Jacoba Appelbauma, sicer tudi novinarja in fotografa. Njegova dela so te dni na ogled pri nas, v ljubljanski Aksiomi.
-
Do drugega razreda osnovne šole je živel v prleški prestolnici, potem pa se je s starši preselil v Ljutomeru bližnji Kamenščak, v bližino obojih starih staršev. Tu so v poznih 70. letih vozove počasi menjali za traktorje, otroške igre pa so bile drugačne in svobodnejše od tistih v mestu. »Otroštvo – in moje je bilo srečno – te zaznamuje za vse življenje,« pravi. Kljub temu je komaj čakal, da odide od doma.
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Kultura | Portret
V Ljubljani so ga rodili na petek trinajstega leta 1988, seveda brez brade, kakršno si pušča rasti danes. Strip je bil tista likovna zvrst, ki ga je navdušila že kot otroka, in imel je srečo, da so pri sorodnikih premogli pravo knjižnico aktualnih stripovskih izdaj, ki jih je ogledoval in listal, še preden je znal brati. Ustvarjati je začel tudi sam in nastal je blok osemdesetih partizanskih načrtov za osvoboditev Slovenije. Že takrat je bilo njegovo likovno ustvarjanje podrejeno želji po reševanju točno določenega problema in to je za njegove slike značilno še danes.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Kultura | Portret
Ker se ničesar ne loti, dokler ni povsem prepričana, da bo zmogla, do četrtega leta ni naslikala niti črte. Potem se je osredotočila na risanje plišastih medvedkov. Ko je bila majhna, si je želela nositi le vijoličaste obleke. In še danes jo pritegnejo malce nenavadne stvari in ljudje, ki živijo zunaj ustaljenih okvirov. Sprememb pa ne mara.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Kultura | Portret
V otroštvu v ljubljanski soseski Bežigrad mu je televizija ponujala ameriške krimiče iz 70. let, ki so se dogajali v New Yorku. Lokalna urbana veduta se je mu je risala že ob pogledu od doma proti jugu, po nekdanji Titovi cesti, in tako se je v zavest dečka iz mirnega spalnega naselja vtisnil tudi nevaren, privlačen, barvit in hiter filmski New York. Mesto je zato slikal že na Srednji šoli za oblikovanje, pa potem na Akademiji za likovno umetnost in z njim je ob koncu devetdesetih let tudi diplomiral.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Kultura
Z naslovom Hommage à Malevič – Še o Črnem kvadratu je razstava v Mestni galeriji nastala ob stoletnici znamenite slike Črni kvadrat na beli podlagi, ki jo je leta 1915 naslikal umetnik rusko-poljskega rodu Kazimir Malevič. Njegova velika retrospektiva je bila lani v galeriji Tate Modern v Londonu, znamenito delo, na podlagi katerega je kustosinja Mestne galerije Mateja Podlesnik zasnovala razstavo, pa je bilo prvič razstavljeno na Zadnji futuristični razstavi 0,10 v Petrogradu leta 1915. Malevič je bil prepričan, da je ustvaril najradikalnejše slikarsko delo 20. stoletja, in pritrdilo mu je več umetnostnih zgodovinarjev.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Kultura
Ko se ob junijskih večerih nad Ljubljano spusti tema, se zaiskri festival Svetlobna gverila. Ob uvodu v festival je bilo nemogoče spregledati svetlobno postavitev, ki je pod vodstvom finskega velemojstra osvetljevanja Karija Kole nastala v parku Zvezda, in so jo medtem žal že ugasnili. A mnoge so še vedno prižgane. V Galeriji Vžigalica bo do zaključka festivala šokiral projekt mladega kolektiva Ring Ging Bling, ki uporablja sicer vsem znano fizikalno dejstvo o komplementarnih barvah, a ga uspešno preoblikuje v navidezno gibljiv ambient, kjer ne manjka presenečenj. Čez cesto, v Križevniški cerkvi, si lahko do 20. junija ogledamo svetlobno doživetje, ki se odlično vključi v mrakobno poslopje. Kljub suhoparnemu naslovu Interferenca valovanja zvočna in vizualna postavitev Roberta Moodyja obiskovalca prevzame in mu ponudi estetsko zadovoljujoče doživetje.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Kultura
Prejšnji teden smo jo le dočakali, težko pričakovano letošnjo edicijo Beneškega bienala, najpomembnejše prireditve sodobne umetnosti, ki se vsaki dve leti ugnezdi v enem od turistično najprepoznavnejših mest na svetu. Sreča za nas, da je od Ljubljane oddaljeno le približno tri ure vožnje.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura
Pariz, New York, Berlin in London že od nekdaj veljajo za prestolnice umetnosti. In tudi letos prav ta mesta gostijo najzanimivejše razstave v naši bližnji okolici. Sploh tiste, s katerimi lahko za hip izstopimo iz stvarnosti.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Kultura
Bojan Gorenec od leta 1996 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi sam študiral, poučuje slikarstvo in risbo. Nekaj časa je bil celo dekan, sicer pa je eden redkih slikarjev, ki o umetnosti tudi pišejo, so prevajali nekatera ključna besedila o umetnosti in imajo o stvareh svoje mnenje. Čeprav gre za zanimivega človeka, pa je, podobno, kot velja za nemškega slikarja Gerharda Richterja, s katerim ga občasno primerjamo, še precej zanimivejše od njega njegovo slikarstvo.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Kultura
»Mesto vstaje«, kot so drugo največje slovensko mesto imenovali nekoč, se od prejšnjega tedna ponaša z razstavo, ki v mariborsko mrtvilo zareže že z naslovom: Naši heroji. Gre za razstavo, na kateri so v ospredje postavljene kiparske in slikarske upodobitve herojskih moških in žensk, ki so jih umetniki po vsej nekdanji Jugoslaviji izdelovali v spomin na osvoboditev leta 1945 in žrtve druge svetovne vojne, pa tudi v spomin na klic po svobodi, slogi, bratstvu, enakosti.
-
Vizualna umetnica Jasmina Cibic, ki živi med Londonom in Ljubljano, uspešno izkorišča prepoznavnost, ki ji jo je leta 2013 prinesel nastop na beneškem bienalu, enem najpomembnejših dogodkov sodobne umetnosti na svetu.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Kultura
Institucija MG + MSUM, znotraj katere delujeta Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova, skuša od prenove galerijskega poslopja leta 2010 in odprtja nove muzejske stavbe ob koncu leta 2011 polniti luknjo, ki nastaja zaradi pomanjkanja preglednih in retrospektivnih razstav slovenskih umetnikov. Na srečo sorodne razstave pripravljajo tudi druge institucije, saj je seznam kakovostnih umetniških opusov, ki doslej še niso bili ustrezno ovrednoteni, a bi si to zaslužili, dolg.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Kultura
V delovnem času fotoreporterji, v prostem času umetniki
Vse od prvega urednika fotografije Toneta Stojka je za fotografe Mladine veljalo, da od časopisne fotografije občasno, pogosto ali celo redno zavijejo tudi v svet umetnosti in alterscene. Kontekst, ki ga je uveljavil Stojko, je skupaj z evforijo poosamosvojitvenega časa zakuhal ta zanimivi pojav. A fenomen Mladininih fotografov, ki so hkrati umetniki, živi še danes.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Kultura | Portret
Od nekdaj je doma v stolpnici za Bežigradom. Stanovanje si deli s sinom Tiborjem Bolho, s katerim sta pravkar izdala strip V liftu. Pogovore v dvigalu je beležila med letoma 1999 in 2003, strip pa je zdaj na ogled na njeni pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, ki je plod celoletnega sodelovanja s kuratorji Barbaro Borčić, Nevenko Šivavec in Božidarjem Zrinskim. Prvič po letu 1995 so bile razmere za delo odlične, pravi.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Kultura
Blizu meje s sosednjo Italijo, le dve uri vožnje od Ljubljane, leži vas Codroipo. Tam je Ludvik I. Manin, zadnji beneški dož, v 17. stoletju postavil podeželsko vilo, ki je bila tako ugledna, da si jo je stoletje pozneje za domovanje izbral Napoleon in 17. oktobra 1797 prav v njej s podpisom končal več kot tisočletno življenje Beneške republike. Propad republike je škodo povzročil tudi palači. Vse bolj je propadala in v slabem stanju v drugi polovici 20. stoletja prešla v last dežele Furlanije - Julijske krajine.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Kultura
Prodajne razstave, tako imenovani sejmi, nastajajo zato, da posamezne panoge druga drugi in obiskovalcem predstavijo najnovejše produkte, se seznanijo s konkurenco ter preverijo trende in priložnosti. Največji sejmi so avtomobilski, knjižni in kmetijski. Mondial de l’Automobile, avtomobilski sejem v Parizu, denimo obišče skoraj milijon in pol obiskovalcev. Znani so tudi sejmi z vizualnimi umetninami, čeprav malo manj, na največjega – ARCO v Madridu – pride skromnih 150.000 obiskovalcev. A tudi tu se obrnejo velike vsote. V letnem poročilu MCH Group, podjetja, ki ima v lasti največji svetovni sejem umetnin v Baslu ter še sejma v Miamiju in Hongkongu, piše, da so lani zaslužili 472,6 milijona švicarskih frankov.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Kultura
Začelo se je zelo vsakdanje, s težavami z gležnjem. Jaka Babnik, nekdanji skejtarski zasvojenec, zdaj pa »naredi-sam« založnik, poklicni fotograf in umetnik, ki ustvarja v mediju fotografije, je površini, po kateri hodi, na sprehodih primoran nameniti več pozornosti kot drugi. Iz tal štrleča korenina, kamen ali spolzek odpadek in zvin gležnja je tu. Ko je tako pazil, kam stopa, so njegovo sociološko žilico predramili spolzki gumijasti in k njim sodeči beli papirnati odpadki. Vedno so se namreč pojavljali na istem mestu.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Kultura
S prihajajočim septembrom se začenja nova galerijska sezona. Ena prvih lastovk bo razstava Na domačem pragu: PLEH reference v Ljubljani hrvaškega neformalnega umetniškega kolektiva PLEH, ki jo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru kurira kustosinja Saša Nabergoj.
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Kultura
Potem ko je Alenka Gregorič leta 2010 iz Galerije Škuc odšla v ljubljansko Mestno galerijo, so z njo tja prišle dobrodošle spremembe in razstavni prostor in njegova dejavnost sta se prestavila v središče lokalnega umetnostnega dogajanja. Galerija se je znova znašla na seznamu »must see« predvsem zato, ker zelo poudarja dostopnost in odprtost, ker je začela v sodelovanju z Ajdinom Bašićem graditi novo celostno grafično podobo, pa tudi ker se vsak od njenih hišnih kuratorjev drži svojih, jasnih smernic.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Kultura
Poletje je čas, ki ga marsikdo ne preživi zgolj na plaži, v hladni senčici in s pivom v rokah, ampak nabaše kovčke, »zavergla« avto, ali pa zajaha InterRail in se odpravi na potovanje. Nekatere pot zanese v velika evropska mesta, kjer jih to poletje čaka obilica zanimivih vizualnoumetnostnih dogodkov.
