Petja Grafenauer
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Kultura
V triinpolmilijonskem mestu Izmir, ki velja za najbolj liberalno urbano središče v Turčiji, vse od marca poteka eden od mednarodnih trienalov sodobne umetnosti. Letos ima naslov Dovolj je! in za nas je še posebno zanimiv zaradi čisto premalo znanega dejstva, da ga je zasnovala slovenska kustosinja in predavateljica Saša Nabergoj, ki v Ljubljani že 15 let vodi edino relevantno šolo za kustose vizualne umetnosti.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Kultura
Večna vez s koreninami, slovenstvom in Trstom
Ljubljanski grad je za čas povečanega obiska prestolnice v poletnih mesecih izbral preverjeno klasiko: turisti in lokalci, ki ob obisku kavarne in razglednega stolpa zavijejo še v galerijo, bodo lahko občudovali razstavo enega najbolj priljubljenih, ljudskih, a tudi kakovostnih slikarjev iz bližnje preteklosti – Lojzeta Spacala.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura
V Ljubljani se je v začetku junija odprla galerija, ki ne le da pripravlja bogat program, temveč lahko v njej brez zadržkov prižgete cigareto in s seboj pripeljete hišnega ljubljenčka, do umetnin pa se lahko popeljete tudi s kolesom, triciklom ali rolko.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Kultura
Obalne galerije, skupek galerij v Kopru, Piranu, Portorožu in Benetkah, je osemintrideset let dobro vodil umetnik Toni Biloslav, v začetku lanskega leta pa je direktorovanje prevzela Lilijana Stepančič, nekdaj uspešna direktorica Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani. Premalo časa je minilo, da bi bilo mogoče razbrati, v katero smer bodo galerije, ki so se v 80. in zgodnjih 90. letih po relevantnosti kosale celo z ljubljansko Moderno galerijo, zajadrale z novo direktorico. Želijo si velikih mednarodnih zvezd, za katere ni sredstev, a zdi se, da je javnost mogoče privabiti tudi drugače.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Kultura
Države iz naše širše regije, še posebej tiste, ki jih povezujejo primerljive zgodovinske izkušnje, se v kulturi spoprijemajo s podobnimi vprašanji. V zadnjih dvajsetih letih so se v vseh spremenili kultura, njeno občinstvo ter načini produkcije, predstavljanja, razširjanja in ohranjanja, niso pa se spreminjali načini, kako država za kulturo skrbi.
-
Ko je ljubljanski Galeriji Škuc primanjkovalo sredstev za razstavo, je s kombijem prekrižaril Evropo in dragocene umetnine varno pretovoril v Ljubljano. V Škuc je pripeljal izjemna umetnika Ulaya in Basa Jana Adra, v Benetke odpeljal perspektivno Jasmino Cibic.
-
Umetnostna galerija Maribor (UGM) se je tokrat izkazala. Bolje rečeno, s projektom MI, VI, ONI se je izkazala kustosinja Meta Kordiš, ki je zagrizla v mariborsko altersceno osemdesetih let. Sprva je bilo mišljeno, da bo to še neraziskano področje eden od manjših projektov galerije, a k sreči je ta še pravočasno prepoznala potencial razstave in ji namenila svoj celotni, čeprav dotrajani razstavni prostor.
-
Amelia Jones: Tujka, ki na glas kritizira Marino Abramović
V ljubljanski Galeriji Škuc je nedavno na povabilo Zavoda Maska in festivala Mesto žensk predavala Amelia Jones, umetnostna zgodovinarka, ki pozornost zbuja tudi zunaj sveta umetnosti. Škuc je pokal po šivih in kar precej poznih obiskovalcev se je moralo gnesti pred vrati, čeprav so s tem motili predavanje.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Kultura
Na Beneškem bienalu so po stenah slovenskega paviljona plezale neštete podobe avtohtonega jamskega hroščka, poimenovanega po Hitlerju (Anophthalmus hitleri lat.). Predstavnica naše države, vizualna umetnica Jasmina Cibic, je v svoj projekt Za naše gospodarstvo in kulturo vključila tudi kroparske kovaške izdelke, rogaški kristal, spomin na socializem in velike umetnine, ki danes visijo po poslanskih pisarnah, in seveda srce naše domovine – slovenski parlament. Obiskovalce je prepričala s popolno preobrazbo paviljona v prostor, ki je svetu razkazal zgodbo o podobah nacije v visoko estetizirani, a zaradi tega nič manj jedki sodobni preobleki.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Kultura
Galerija Gregor Podnar, ki deluje v Berlinu in ima izpostavo tudi v Ljubljani, je ta trenutek še vedno edina mednarodno pomembna slovenska prodajna galerija sodobne umetnosti. Ko se je leta 2005 iz kranjske industrijske cone preselila na obrobje ljubljanskega središča, je počasi postajala vse prepoznavnejša v lokalnem okolju. Mednarodni teren si je lahko pripravila še pred tem, saj je njen lastnik Gregor Podnar v preteklosti usmerjal razstavno politiko znane ljubljanske Galerije Škuc. Sredi prejšnjega desetletja se je tako za hip zazdelo, da je Slovenija končno na poti k transparentnemu trgu sodobne umetnosti.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Kultura
Ulay je performer, ki je otrok vojne, saj se je leta 1943 rodil v protiletalskem zaklonišču v nemškem Solingenu. Leta 1968 je postal umetnik, med letoma 1975 in 1988 pa je sodeloval s tedaj drzno mlado jugoslovansko umetnico Marino Abramović, in če ona velja za babico performansa, potem je Ulay njegov dedek.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Kultura
Leta 2004 je umetnik Stane Jagodič izdal avtobiografijo na več kot osemsto straneh. Tudi z njo popolnoma neslovensko zagovarja hiperprodukcijo, ki je značilna za njegov celotni opus. Stane Jagodič ni umetnik, ki bi težil k eni, popolni, vrhunski in nezamenljivi umetnini, temveč iz sebe bruha množice karikatur, slik, risb, asemblažev in kolažev, posnetkov, zvokov in besed, ki vsaka zase povedo le stavek ali dva, šele v njihovem mnoštvu pa postane prepoznavna tudi mreža vizualnosti, ki jo reflektira umetnik. Poleg Jagodiča so takšni umetniki v Sloveniji redki, lahko bi pomislili še na avantgardista Avgusta Černigoja, pa Marka Kovačiča in v zadnjih letih tudi po podjetnosti enakovrednega Jašo.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kultura
Beneški bienale je gotovo letošnji ključni dogodek sveta sodobne umetnosti, ki ga ne bo presegla nobena druga razstava že zaradi tega, ker poteka v vedno očarljivih Benetkah, ki smo jim letos opravičili celo sivo deževno vreme.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura
Beseda slikar izriše podobo človeka, ki v ateljeju s čopičem nanaša barvo na platno. V zadnjih desetletjih ta podoba vse manj ustreza realnosti. Slikar, ki zgolj slika, ne bo prišel daleč. Umetnik mora kot dober menedžer skrbeti tudi za kakovostno predstavitev del in vse tisto, kar sledi uspešni razstavi. Poleg slikanja je treba pisati prošnje, načrtovati postavitve, aktivirati fotografe in medije, odgovarjati potencialnim kupcem, voditi računovodstvo, organizirati prevoze, skrbeti za ustrezna besedila, dialog s kupci, naročniki, kustosi in galerijami, poleg tega pa občasno še zavihati rokave in zabiti kak žebelj, prepleskati steno ali izbrati dobre distančnike za slike.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Kultura
Slikar, ki slikarstvo jemlje zares
Marko Jakše je umetnik, ki je postal mit, še preden ga je ovrednotila zgodovina. Slikar, rojen leta 1959 v Ljubljani, je na Akademiji za likovno umetnost doštudiral pri slikarki Metki Krašovec in s kvaliteto svojih fantastičnih, neukročenih in v »horror vacui« bežečih platen zamajal uveljavljena pričakovanja o zmernosti slovenskega slikarstva. Še danes in jutri si lahko razstavo njegovih del ogledate v dvorani Galerija, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kultura
Marija Mojca Pungerčar: »Umetniki in drugi izobraženci smo novi proletariat«
Marija Mojca Pungerčar je pred dnevi postala prva slovenska umetnica, ki je prejela Jakopičevo priznanje – nacionalno priznanje za dosežke v likovni umetnosti, ki ga podeljujejo Moderna galerija, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Društvo likovnih kritikov ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kultura
Ob zadnjih zamahih marčevske zime so v Zagrebu odprli dolgo napovedovano razstavo Picasso, ki je v nasprotju s slovensko inačico izpred nekaj let, na kateri je bila na ogled keramika, javnosti ponudila odličen nabor 56 slik in kipov. Eno prejšnjih sobot okrog šeste ure so livrirani natakarji skozi zadnja vrata v Klovićeve dvore prinašali z lososom obložene kruhke, mize v zimsko hladnem atriju pa so se že dičile s čvarkušami, zaznamovanimi z lokalnim. Vrsta obiskovalcev se je do poznega večera raztegnila na kakih dvesto metrov, vse do zgornje postaje zagrebške vzpenjače. Doslej najdražja razstava v tej galeriji je bila z govori ministrice za kulturo, župana Bandića in ravnateljice pariškega Picassovega muzeja odprta.
-
Pisatelj, ki je vse razrezal do golega
Cut-upi, ki nam jih iz ljubljanskega parka Tivoli ponuja Mednarodni grafični likovni center, niso novost. A takoj, ko se zasliši, da bomo v pokušino dobili izrezke, razrezke in vrinke, ki jih je, skrbno izbrane iz različnih besedil, podob in zvokov, odbiral William S. Burroughs, zastrižemo z ušesi in v spomin se zarežeta dve imeni slovenske avantgarde – Srečko Kosovel in Avgust Černigoj ter njune lepljenke, ki sta jih ustvarjala ob koncu dvajsetih let in smo jih v lokalnem prostoru znova videli šele v šestdesetih, ko si je zaradi pojava neoavantgarde marsikdo spet upal na stežaj odpreti zaprašene predale.
-
Razstava Draga umetnost, ki je na ogled v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), je politična. To je bilo tudi pričakovati, saj jo je pripravil znani zagrebški umetniški kolektiv WHW. Ta pravkar vstopa v 14. leto delovanja, ki se je pričelo z razstavo ob 152. obletnici izida Komunističnega manifesta, in do danes ni zamenjal smeri. Vprašalnice kaj, kako in za koga, ki se skrivajo v njegovem imenu, si mora postaviti vsaka ekonomska organizacija, v delu kolektiva WHW pa so vedno povezane z načrtovanjem, konceptom in izvedbo razstave, s produkcijo in z distribucijo umetnin ter s položajem umetnika na trgu dela.
-
prostoRož: »Prostori ne morejo živeti sami«
Zadnja leta nas ulice v središču Ljubljane presenečajo. V nekem podhodu so s stropa nekaj časa bingljali akvariji z zlatimi ribicami, v nekem parku so se pojavile viseče mreže. Ljubljanico so zasedle zelene žabe na lokvanjevih listih, nedavno so na promenadi pred Kinodvorom odprli igrišče, zadnjih nekaj sred smo lahko na Trubarjevi pohajkovali po zeleni tržnici … Smo že omenili življenja poln Park Tabor?
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Kultura
Leta 2012 je bil Maribor evropska prestolnica kulture. Vedeli smo, da je leta 2003 v bližnjem Gradcu projekt EPK omogočil, da so zgradili Kunsthaus, Hišo literature, Otroški muzej in novo dvorano za sodobno glasbo, niso pa le gradili, ampak so hkrati s tem obogatili tudi sceno, in ta je ostala živa do današnjega dne.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Kultura
Ko rečete Bas Jan Ader, vsi pomislijo na umetnika, ki je leta 1975 skušal prečkati Atlantik v najmanjšem modelu jadrnice, takrat dostopnem na trgu. Z jadrnico je odplul v okviru umetniškega projekta Iskanje čudežnega, in ko so barčico po desetih mesecih našli 150 milj od irske obale, njegovo telo pa je za vedno izginilo, je zgodba postala mit.
-
19. 12. 2012 | Kultura
Skupina vizualnih umetnikov in kritikov od lanskega leta pripravlja akcijo Javna branja. Gre za enourni bralni performans, ko sočasno na različnih mestih/krajih po Sloveniji glasno berejo. Mimoidoči so jim – Aleksandri Saški Gruden, Zoranu Srdiču Janežiču, Simonu Macuhu, Andreji Džakušič in Petri Kapš, ki sestavljajo jedro ekipe – lahko prisluhnili pred cerkvami in galerijami, v dvorcu Dornava, sedeč pod drevesi v skritih kotičkih slovenske narave, v londonskih mestnih parkih, na vrvečih ulicah. Branja so do naključnih mimoidočih prihajala kot majhna presenečenja in nas spomnila, da javni prostor niso le nakupi, vsakodnevni opravki in usmerjeno divjanje, ampak tudi prostor, kjer lahko v zraku vrši od raznolikih idej. Zakaj bi ga naseljevali le nasilni zvoki komerciale, gotovo se najde tudi prostor za tiste, ki nam je blizu zvočno darilo umetnosti.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kultura
Slovenija je država, ki jo pozna vsak pravi naci. Tu je namreč doma endemit, s katerim se je Hitlerjevo ime za vedno zapisalo v zoologijo. Ko je amaterski žužkoslovec in velik Hitlerjev oboževalec Scheibel leta 1937 slepega hrošča iz slovenskih jam poimenoval Anophthalmus hitleri, verjetno ni niti slutil, da ga je s tem vpisal med v prihodnosti ogrožene vrste. Po pravilih Linnejeve taksonomije se imen živali in rastlin ne sme spreminjati in vsi poskusi v tej smeri so se končali neuspešno. Ko pa je leta 2006 članek o hitleriju objavil še National Geographic, so zbiralci nacispominkov pospešeno kupovali letalske vozovnice za Slovenijo.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Kultura
Saška Rakef je dramatičarka z resno gledališko kariero. Študirala je v Londonu in se izpopolnjevala v Sloveniji, Bosni, Srbiji, na Finskem in v Italiji, njene drame pa so bile uprizorjene na mnogih mednarodnih in lokalnih festivalih ter večkrat objavljene. Njena drama Dom je bila nominirana za Grumovo nagrado in premierno uprizorjena v Prešernovem gledališču v Kranju. Saška Rakef drame tudi režira, spet v mednarodnem prostoru, ustvarja pa tudi za otroke in morda ste na nacionalnih radijskih valovih kdaj ujeli njeno Rdečo nogavičko.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Politika
»Samozaposlenemu v kulturi se dogodi marsikaj presenetljivega,« je te dni ugotavljal prevajalec Sunčan Stone. »Recimo, skoraj vsak teden se mi zgodi, da me kdo pokliče in vpraša, ali bi nekaj ur delal zastonj. Kaj ni to nenavadno? Sam recimo nikdar ne kličem svojega mehanika, da bi ga vprašal, ali bi mi brezplačno popravil avto. Tudi račune za elektriko plačujem redno in celo državi odštejem, kar ji pripada. Ampak vseeno se pogosto odločim narediti kakšno stvar brezplačno. Najpogosteje zato, ker verjamem, da prosilec res nima denarja, da bi plačal, saj dela v kulturi, tako kot jaz.«
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kultura
Superminister je tudi likovnik
Internetni veteran Vuk Ćosić je do pred kratkim pripravljal projekt z naslovom Bivša prihodnost zdaj, ki naj bi bil premierno prikazan v projektnem prostoru ljubljanske Aksiome. Pred nekaj dnevi ga je presenetilo obvestilo, da razstave ne bo. Sredstva, ki jih je projektu dodelila komisija strokovnjakov s superministrstva, ki ga vodi Žiga Turk, namreč iz neznanega razloga niso prišla na račun Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma, čeprav bi se to moralo zgoditi že 21. septembra.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Kultura
Pred leti je v italijanskem Comu, kasneje pa še v Milanu delovala kakovostna galerija, ki jo je vodil galerist slovenskih korenin Andrea Murnik. Galerist, ki je bil najprej kirurg in je nato študiral še psihologijo percepcije, je v Italijo in iz nje pripeljal številne mlade umetnike in med njimi je bila tudi slovenska ekipa Veš slikar svoj dolg (V.S.S.D.).
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Kultura
»Cent je edini denar, ki prinaša srečo«
Se še spomnite, kako smo pred leti brez širokopasovnih prenosov podatkov čakali, da bo v kino prišel najnovejši film, pa so trajali meseci in včasih celo leta. Še slabše je bilo z zvezdami sodobne umetnosti. V Slovenijo so takšni umetniki prišli le redko in pogosto šele tedaj, ko je njihova zvezda že ugašala. Tudi pri tem je bilo vse odvisno od producentov in distributerjev. Toda prišli so boljši časi. Prišel je zavod za sodobno umetnost Aksioma in te dni v Ljubljano pripeljal projekt umetnice Christin Lahr, ki je lani na intermedijskih oskarjih, Ars Electronici, prejel posebno nagrado.
