Denis Vičič
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Knjižnica državnega zbora je posebna knjižnica. Morda zato, ker je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice verjetno edina, v kateri si lahko izposodimo skoraj vse izdaje založbe Nova obzorja, katere solastnica je stranka SDS, ki je prek poslanske skupine vsakemu svojemu poslancu pri tej založbi kupila več kot deset različnih izdaj. Gotovo pa tudi zato, ker si v čitalnici knjižnice ni mogoče ogledati vsega razpoložljivega gradiva.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Zelo različni. Starejši mi prek družbenih omrežij ponujajo svoje nizke pokojnine, na ulici pa nekateri navržejo, da naj grem delat v tujino. Mladi pa gredo mimo mene, kot da me ni. Morda me doživljajo kot svarilo, kaj jih čaka, in me raje odmislijo, da jim je lažje.
-
11. 6. 2014 | Družba
Zakaj bi prepovedali nošenje orožja, če pa imamo neprebojne odeje
Da, neprebojna odeja. Nova pogruntavščina iz dežele svobodnih, kjer drugi ustavni amandma, sprejet leta 1791, vsem dovoljuje posedovanje strelnega orožja. Več >>
-
6. 6. 2014 | Politika
- Države, ki vsaj zadnjih 20 let niso imele volitev poleti:
Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Luksemburg Latvija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija, Kanada, ZDA …
- Države, ki so volitve imele julija ali avgusta:
Albanija, Bolgarija, Makedonija, Moldavija, Turčija, Madžarska, Poljska.
*Volitve 31. julija so bile v Nemčiji leta 1932. Takrat je Hitlerjeva NSDAP prvič dobila prepričljivo večino. -
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Članstvo v Zdravniški zbornici Slovenije je obvezno za vse, ki v naši državi opravljajo zdravniško službo. To naj bi bolnikom zagotavljalo, da jih zdravijo primerno usposobljeni strokovnjaki. Članarina je odvisna od statusa zdravnika – za pripravnike znaša 163 evrov na leto, specialisti pete in šeste stopnje pa na leto odštejejo kar 413 evrov. Tudi mlade zdravnice, ki med specializacijo postanejo mamice, morajo, čeprav ne delajo, v času starševskega dopusta plačevati članarino, odvisna pa je od višine nadomestila med porodniškim dopustom. Če njihov prejemek med porodniškim dopustom znaša vsaj 1699,71 evra bruto, plačajo celoten znesek, kar je približno 300 evrov na leto. Tiste z nižjim nadomestilom plače pa le 25 evrov.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Približno 500 otrok z astmo vsako leto odide na dvo- ali tritedensko zdravljenje v Mladinsko zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Težave zaradi te kronične bolezni se v tem času zmanjšajo. Prvi teden se mladostnikom pretok zraka v izdihu izboljša do tri odstotke, po dveh tednih pa tja do 15 odstotkov, pove dr. Breda Prunk Franetič. »Sprememba podnebja krepi organizem. Otroci so bolje predihani, zato potrebujejo nižje odmerke zdravil. Pozimi je tudi manj poslabšanj stanja, zaradi katerih bi bilo potrebno bolnišnično zdravljenje,« navede ugodne učinke klimatskega zdravljenja, do katerega pa je od konca aprila upravičenih manj otrok, kot je to veljalo zadnjih 20 let.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Politika
Sprehod po središču Milana daje slutiti, da tam poteka svetovno prvenstvo v moštvenih športih. Pa ni tako. Grafike zastav 147 držav vabijo na razstavo Expo Milano 2015, ki se bo začela 1. maja in bo trajala pol leta.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Kultura
Nacionalni program za kulturo 2014-2017 vendarle ni bil sprejet kar tako. V njem je ena od zavez opaznejši nastop Slovenije na beneškem bienalu in minister za kulturo Uroš Grilc jo je uresničil. Letos in še vsaj prihodnje leto se bodo slovenski likovni umetniki in arhitekti predstavili v samem središču dogajanja na teh mednarodnih razstavah – v Arsenalu. Proračun bo to stalo okrog 400 tisoč evrov (namesto sedanjih sto tisoč), slovenske umetniške stvaritve pa naj bi zato videlo od 200 do 500 tisoč obiskovalcev bienala.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Družba
Istospolni pari se pri nas ne morejo poročiti. Zvezo lahko registrirajo. Še posebej so prikrajšani katoliški in pari pripadnikov drugih verskih skupnosti, saj se ne morejo poročiti cerkveno niti se ne morejo registrirati v verskih prostorih. Gre za diskriminacijo!
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Politika
Nepregledno, negospodarno, neučinkovito
Uporaba sredstev, namenjenih za dodatno strokovno pomoč poslancem, je izpostavljena tveganjem za korupcijo, nasprotje interesov in prikrito financiranje političnih strank oziroma povezanih oseb, je konec leta 2012 opozorila protikorupcijska komisija (KPK). Do državnega zbora je kritično tudi računsko sodišče, ki je le končalo pregled zagotavljanja strokovne pomoči poslancem.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Politika
Evropski poslanec Lojze Peterle se je v začetku aprila pohvalil, da je prav on zaslužen za to, da Evropejci od konca leta 2015 ne bomo več plačevali stroškov gostovanja za uporabo mobilnih storitev znotraj Evropske unije.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Politika
V vzhodnoazijskih državah je že vrsto let uzakonjena pravica delavk do plačane odsotnosti z dela zaradi menstruacije. A zaradi težnje po večji enakosti med spoloma zdaj ureditev postaja sporna, je poročal časnik Atlantic. Vprašanje je, ali pri tej dodatni ugodnosti, s katero naj bi ženskam priznavali drugačne potrebe kot moškim, ne gre le za dodatno diskriminiranje – pripisovanje šibkost in velike dojemljivosti za hormonske spremembe, s čimer so ženske odrinjene od delovne aktivnosti.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Politika
Poslanec Ivan Vogrin ni kar tako, njegovo podjetje Interles je upnikom dolžno več kot sto tisoč evrov, poslanec je del sredstev, namenjenih za strokovno pomoč, nakazal ženi, osumljen je zlorabe uradnega položaja … A vse to ne more biti ovira, da ne bi bil poslanec, kaj šele predstavnik Slovenije v tujini. Tako pravi.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Kultura
Nagrado zlata ptica, ki jo že od leta 1975 podeljujejo za izjemne dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja, so za leto 2013 podelili kolektivnemu umetniškemu projektu Zombi. »Umetniško delo je preseglo razsežnosti avtorstva in v ospredje postavilo sam umetniški dogodek,« so razložili v Liberalni akademiji.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Politika
Patriarhat je še vedno zakoreninjen v nas in naši družbi. Nekaj žensk na vodilnih položajih tega ne spremeni. Če se vrnemo k premierki, že »na površini« je ogromno seksizmov. Poglejmo samo, koliko se je govorilo o njenih oblačilih. Nazadnje celo o njenem herpesu na ustnici – grozljivo je bilo, kako so si mediji prilastili njeno telo, ga secirali in si s tem ustvarjali prihodek. Težava pa so tudi ponotranjeni seksizmi, ki jih nezavedno reproduciramo: da so ženske matere, da so nekaj šibkejšega, bolj čustvenega … Premierka je občutila, koliko več pogledov in presojanja je deležna samo zato, ker je ženska.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Družba
Vsako leto okrog 8000 dijakov opravlja splošno maturo, katere del je tudi pisanje maturitetnega eseja. Knjige, ki so podlaga za pisanje, vsako leto znova določi maturitetna komisija za slovenščino. Naslovi se redko ponavljajo. Prihodnje leto bodo maturanti morali prebrati Otroštvo Nathalie Sarraute in Otroške stvari Lojzeta Kovačiča. Izdala ju bo Mladinska knjiga. Namesto da bi bila romana cenejša od drugih izdaj, saj ima založba dejansko zagotovljene kupce knjig, bosta dražja: žepne izdaje navadno stanejo do 17 evrov, maturitetni knjigi pa bosta na voljo za skoraj 25 oziroma 28 evrov.
-
2. 5. 2014 | Družba
Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali kaj, kar smo nato obžalovali, zato vsi vemo, kako hudo je, ko začutimo nenadno vročico na obrazu in se zavemo, da tudi drugi vidijo naša sevajoča, krvavordeča lica. Zardevanja se bojimo tako zelo, da ko enkrat vemo, da zardevamo, to vse še poslabša – postane nas še bolj sram in rdečica postane še hujša. Za sprožitev zardevanja je dovolj že, da nam nekdo reče, da zardevamo, čeprav dejansko ne, piše BBC. Ta čudaški in nadležni občutek je po svoje zanimiv tudi zato, ker se ne ve natančno, čemu pravzaprav služi. Znaki strahu, kot so bledičnost, trepetanje in zvijanje v trebuhu, naše telo pripravijo na akcijo, uporabnost pordečitve obraza in povečane temperature kože pa ni tako očitna, piše Raymond Crozier, zaslužni profesor psihologije na Univerzi v Cardiffu. VEČ>>
-
30. 4. 2014 | Politika
Indična sodba je povsem veljavna sodba
Na sodbo višjega sodišča v primeru Patria, ki je potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča, se vrstijo odzivi sodelavcev in somišljenikov Janeza Janše. Več >>
-
29. 4. 2014 | Politika
Janeza Janšo je na tiskovni konferenci novinarka STA soočila z izjavo, ki jo je dal 10. novembra 2011 v oddaji Pogledi Slovenije. Takrat je na vprašanje voditelja oddaje Uroša Slaka, ali bi v primeru pravnomočne sodbe odstopil, če bi bil predsednik vlade, Janša dejal: »Če bom pravnomočno obsojen, se bom pritožil, bom šel na Evropsko sodišče, vendar bom odstopil z vseh funkcij, če se bo to zgodilo.« Več >>
-
29. 4. 2014 | Politika
»Zagotavljam vam, da se ne vidimo zadnjič«
Janša se je na tiskovni konferenci odzval na pravnomočnost sodbe v primeru Patria. S političnega prizorišča ne bo odšel: »Zagotavljam vam, da se ne vidimo zadnjič,« je začel svoj nagovor. Več>>
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Kultura
Na Trgu kulture v Murski Soboti od konca leta 2012 stoji kip muze Erato, muze liričnega pesništva in ljubezenske poezije. Delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec - Tebi je posvečeno pomurskim pesnikom erotične poezije. Med 19 izbranimi projekti, ki so jih v pomurskem mestu izpeljali v sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 (EPK), je le muza dobila še dodatno finančno podporo občine: Zavod EPK je namenil 17.500 evrov, občina bi morala dati še enkrat toliko, a je na pobudo župana Antona Štihca primaknila še 50 tisočakov.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Ekonomija
Dolgov, ki jih je za približno milijardo evrov in so posledica slabega vodenja podjetja Gospodarska rast in holdingov Zvon Ena in Zvon Dve, mariborska nadškofija zagotovo nikdar ne bo poplačala v celoti. Tako kažejo izkupički prvih dražb cerkvenega premoženja – vse so bile neuspešne.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Politika
Najbolj množično obiskani protesti proti političnim elitam so bili v Ljubljani. A prvi se je »dvignil« Maribor in ta primat še zdaj ohranja tudi pri temeljni zahtevi vstajnikov – izboljševanju predstavniške demokracije z uvajanjem čim več neposrednega soodločanja krajanov.
-
17. 4. 2014 | Politika
Ustavno sodišče prekoračilo pristojnosti?
Prvega aprila je državni zbor sprejel odlok o razpisu referenduma o zakonu o arhivih. V njem je odločil, da bo referendum 4. maja. V stranki SDS, ki je »kriva« za referendum – zbrali so dovolj podpisov, da ga je državni zbor moral razpisati –, z datumom niso bili zadovoljni, zato so na ustavno sodišče že 3. aprila vložili pobudo za presojo ustavnosti odloka. Ustavno sodišče je danes odlok razveljavilo. Državni zbor bo moral določiti nov datum, saj naj bi, tako ustavni sodniki, »izpeljava referenduma 4. maja otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja«.
-
16. 4. 2014 | Politika
Shod skoraj 2000 nasprotnikov zakona o visokem šolstvu
Na protestu proti zakonu o visokem šolstvu se je zbralo od 1000 do 2000 protestnikov. Na ulice so šli predvsem zato, ker ministrstvo za izobraževanje pripombam zainteresirani javnosti ni prisluhnilo. Kot to počnejo že od novembra – takrat so v študentskem društvu Iskra po fakultetah organizirali skupščine, na katerih so debatirali o zakonu in prvič izrazili bojazen, da uvaja šolnine –, so tudi govorci na protestu opozarjali,da »ne gre samo za določene člene zakona, ampak je ta slab v celoti in ga je zato treba v celoti zavrniti«.
-
15. 4. 2014 | Politika
Vsaj 1500 ljudi na protest proti šolninam
Udeležbo na jutrišnjem protestu proti novemu zakonu o visokem šolstvu, ki bo ob 15. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, je na Facebooku napovedalo že več kot 1500 ljudi. Študentsko društvo Iskra, ki že od novembra poziva k spremembi zakona, je vlado še enkrat pozvalo, naj upošteva pripombe študentov in zaposlenih na fakultetah, ki se zavzemajo za brezplačen študij, oziroma naj zakon umakne.
-
14. 4. 2014 | Družba
V sredo protest proti šolninam!
Študentsko društvo Iskra poziva k udeležbi na protestu proti sprejemu novega zakona o visokem šolstvu (ZViS). »Zgolj dobro povezani v enotnem boju lahko ohranimo pravice, ki so jih izborili naši predniki. Zato se 16. aprila združimo na Kongresnem trgu, kjer bomo zahtevali umik predloga novega zakona o visokem šolstvu,« so zapisali. Na protest ne pozivajo samo dijakov in študentov. Za brezplačno visoko šolstvo, ki ga ZVIS ogroža, bi se morali zavzemati tudi njihovi starši, saj »uvedba šolnin dejansko znižuje plače: starši delajo enako veliko kot prej, vendar jim na razpolago ostane manj prihodkov,« opozarjajo v Iskri. Zakaj je ZViS sporen, smo v Mladini že pisali.
-
14. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
Šest let je bila asistentka na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede (FDV). Že po prvem letu dela je uvidela, da je še ne bodo zaposlili, zato se je prijavila za mlado raziskovalko na AGRFT. Bila je izbrana, kar ji je nato zagotavljalo dohodek, da je na FDV še lahko nadaljevala poučevanje, ki je bilo slabo plačano. »V začetku študijskega leta 2012/13 pa so mi ponudili veliko slabše pogoje dela. Za celoletno poučevanje vaj bi prejela 4300 evrov bruto honorarja,« pravi asistentka, ki si zaenkrat še želi ostati anonimna. »Delo sem nadaljevala samo zaradi dogovora s tedanjim prodekanom Jernejem Pikalom, da bom prek avtorske pogodbe poučevala še pol leta, dokler bom še imela status mlade raziskovalke, nato pa me bodo zaposlili. Polletne pogodbe nato nisem dobila v podpis, celoletne pa zaradi jasnega dogovora nisem podpisala.«
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
Moj cilj je javni RTV vrniti kredibilnost. Biti mora najboljša in ne samo največja medijska institucija v Sloveniji. Kapital so vedno ljudje. Bila sem zgrožena nad poročilom sveta delavcev o tem, kakšno vzdušje vlada v hiši. Zaradi recesije in zaradi sistema plač v javnem sektorju, kamor sodi tudi nacionalna RTV, je ljudi težko motivirati z denarjem. Zato bo moja naloga motivirati tiste, ki morajo motivirati tiste pod seboj. Pogovorila se bom z vsakim vodjem, videla, ali imajo ideje, elan, ali so pripravljeni slediti moji viziji ali pa so tudi sami med tistimi, ki se izogibajo odgovornosti. Ne gre le za odgovorne urednike, ampak vodje 70 ali 80 oddelkov. Brez njihove pomoči bi bila moja vizija res misija nemogoče.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Desetega decembra 2013 je evropski parlament odločal o Poročilu o spolnem in reproduktivnem zdravju in s tem povezanih pravicah. T. i. poročilo Estrela, poimenovano po portugalski poslanki Editi Estrela, ki je vodila pripravo poročila, je poleg analize razmer na področju spolnega in reproduktivnega zdravja v članicah Evropske unije vsebovalo predloge, kako te razmere izboljšati. S potrditvijo poročila bi bilo dano jasno znamenje, da morajo evropske države začeti dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti – tudi kadar bi se odločile za prekinitev nosečnosti.