Denis Vičič
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Sedemmesečna zaporna kazen, ki jo je mariborsko okrajno sodišče 10. septembra dosodilo sedmim udeležencem decembrskega protesta za odstavitev takratnega mariborskega župana Franca Kanglerja, vstajnikom ne da miru. Čeprav sodba še ni pravnomočna in se bodo mladeniči, ki so bili na prvi stopnji obsojeni zaradi metanja granitnih kock in drugih predmetov v policiste, nanjo pritožili, so predstavniki gibanja Vseslovenska ljudska vstaja in predstavniki skupine Kazenska ovadba prejšnji teden predstavili zakon o amnestiji vstajnikov. Vladi in parlamentu so poslali pobudo, naj razmislita o zakonu, ki bi prekinil vse sodne in policijske postopke proti vstajnikom.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Svet
Okrog 8000 ljudi se je v nedeljo, 15. septembra, udeležilo shoda v Trstu, ki ga je pripravilo gibanje Svobodni Trst (Trieste libera). Niso se zbrali, da bi proslavili priključitev Primorske k matični domovini. So pa, tako kot Primorci, proslavili uveljavitev pariške mirovne pogodbe. Ta je na spornem območju med Italijo in Jugoslavijo vzpostavila Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A in cono B, katerega neodvisnost in celovitost je zagotavljal Varnostni svet Združenih narodov. Udeleženci shoda si želijo, da bi Trst z zaledjem znova postal samostojna državna tvorba.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Kultura
V Berlinu so že devetič pripravili sejem sodobne umetnosti Preview Berlin, ki je že drugo leto del berlinskega tedna umetnosti. Dela sodobnih umetnikov kljub krizi dosegajo vrtoglave cene, prodajo pa omogočajo prav sejmi, ki zbiratelje z vsega sveta povežejo z najboljšimi galerijami.
-
19. 9. 2013, 19:00 | Družba
Prihodnji četrtek se v italijansko Gorico vrača vinsko-kulinarični festival »Gusti di frontiera« (Okusi na meji). Že deseto leto zapored se bodo za štiri dni, od 26. do 29. septembra, ulice in trgi tega obmejnega mesta napolnili s skoraj 300 stojnicami tradicionalne jedače in pijače dvajsetih držav. Skoraj 250.000 obiskovalcev, kolikor se jih običajno udeleži festivala, poleg hrane pritegnejo tudi kulturne prireditve. Letošnji festival se bo tako začel s predvajanjem filma slovensko-italijanske produkcije »Zoran, mio nipote scemo« (Zoran, moj nečak idiot), ki je bil na nedavnem beneškem filmskem festivalu nagrajen kar štirikrat, med drugim tudi z nagrado občinstva.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Slovenski šolski muzej, ki so ga leta 1898 ustanovili učitelji, neprekinjeno pa deluje vse od konca druge svetovne vojne, naj bi bil namenjen predvsem učiteljem. Iz starih učbenikov in učnih programov, shranjenih v njem, se lahko seznanijo z zgodovino pedagoških načel na Slovenskem in na podlagi pridobljenega znanja z distanco vrednotijo sodobne metode poučevanja. A čeprav muzej še vedno obiskujejo predvsem pedagogi – od tistih upokojenih, ki pridejo obujat spomine, do tujih, ki bi radi spoznali, kako se je v preteklosti poučevalo pri nas –, je zaradi interaktivnosti znan tudi splošni javnosti. »Od muzejev se ne pričakuje več samo pasivni ogled, ampak aktivna vključitev v zgodovinsko dogajanje,« pojasni njegov direktor Stane Okoliš. Da bi se obiskovalci čim bolj vživeli, v živo, z igranjem vlog izvajajo učne ure, ki potekajo po učnih načrtih in z metodami iz izbranega zgodovinskega obdobja. Prav zaradi te inovacije jih obiskujejo številne šole, še pove direktor.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Zaradi apartheida v Južni Afriki se je Mednarodni olimpijski komite leta 1964 in 1968 odločil, da te države ne povabi na olimpijske igre, od leta 1970 pa ni bila več njegova članica, saj jo je izključil. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je to storila že leta 1963, zaradi česar reprezentanca Južne Afrike ni smela nastopati na svetovnih prvenstvih v nogometu. Bojkot se je vlekel vse do devetdesetih let, ko se je apartheid končal.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Žrtev je bilo na obeh straneh več kot sto tisoč. Popolnoma so uničene celotne mestne četrti, razseljenih naj bi bilo štiri milijone ljudi. Zakaj so se šele zdaj spomnili, da je uporaba kemičnega orožja nedopustna, ne vem. Je pa to polom mednarodne diplomacije, ki v pogajanja ni vključila glavnih akterjev na Bližnjem vzhodu.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Odločitev sodišča je poenotila tako nasprotujoči si strani, kot sta skupina podpornikov Janeza Janše in skupina vstajnikov, ki so s protesti proti politični eliti od lanskega 29. oktobra pripomogli, da je prejšnji predsednik vlade sestopil z oblasti. Prvi so z nejevero in besom sprejeli prvostopenjsko sodbo v primeru Patria, vstajniške skupine pa so s podobno ogorčenostjo sprejele sodbo mariborskega okrajnega sodišča, ki je sedem protestnikov, ki so kot del velikanske množice 3. decembra na ulicah Maribora zahtevali odstop takratnega župana Franca Kanglerja, obsodilo vsakega na sedem mesecev zapora.
-
11. 9. 2013, 11:05 | Družba
»To ni sodba v imenu ljudstva!«
Potem ko je mariborsko okrajno sodišče sedem protestnikov, ki jih je policija na 3. Mariborski vstaji lani decembra pridržala in obtožila oviranja dela policistov in nasilništva, včeraj obsodilo na sedem mesecev zapora, so se včeraj pozno zvečer v Ljubljani pred parlamentom in na mariborski Cafovi ulici zbrali protestniki, ki menijo, da se obsojenim godi krivica. »To ni sodba v imenu ljudstva«, so bili jasni. Najbolj jih je razburila obrazložitev sodbe.
-
6. 9. 2013, 09:20 | Politika
Z ulic kmalu na mesto Alenke Bratušek
Imenovanje Gašparja Gašparja Mišića na čelo državnega podjetja Luke Koper in druga kadrovanja nove oblasti pod vodstvom Alenke Bratušek so spodbudili nov protivladni protest. Pred parlamentom se je včeraj zbralo okrog 300 ljudi, ki so zahtevali, kot so zapisali, »transparentno, nekoruptivno, neklientelistično in od ozkih političnih interesov neodvisno kadrovanje in upravljanje z državnim premoženjem«.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Družba
Šele 40 let je minilo od odprtja javne mestne knjižnice v Birminghamu, pa so jo mestne oblasti zamenjale z novo. Te dni je tam vrata odprla največja takšna knjižnica v Evropi. Večino od okrog 220 milijonov evrov, kolikor je bilo potrebnih za gradnjo, je prispevalo mesto, ki se je po ugodni obrestni meri zadolžilo pri državi. Približno petino sredstev je zbral Razvojni sklad Birminghamske javne knjižnice, neprofitna organizacija, ki je bila ustanovljena prav z namenom pridobivanja prostovoljnih prispevkov in sponzorskih sredstev. Spoznali so, da je stara knjižnica preživela, leta 2006 so se odločili, kje bo stala nova stavba, in leta 2007 razpisali arhitekturni natečaj. Dve leti kasneje so sledila arheološka izkopavanja, v začetku leta 2010 pa so že začeli gradnjo.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Družba
Zagrebška glasbena akademija, ki jo obiskuje okrog 550 študentov, deluje na več lokacijah. Da bi rešili prostorski problem in odpravili plačevanje visokih najemnin, so se mesto, Univerza v Zagrebu in hrvaško ministrstvo za izobraževanje leta 2003 dogovorili o gradnji 27 milijonov evrov vrednega novega doma akademije. Kmalu po tem je občina odkupila stavbo propadlega podjetja Ferimport na Trgu maršala Tita in jo podarila zagrebški univerzi. Obnova in dograditev prostorov se trenutno bližata koncu – na začetku novega študijskega leta naj bi 12.000 kvadratnih metrov začeli opremljati s tehničnimi pripomočki in glasbenimi inštrumenti, za kar bodo porabili dodatnih osem milijonov evrov.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Družba
Sociolog Miran Lavrič, docent na mariborski Filozofski fakulteti, je bil pred tremi leti vodja raziskave Mladina 2010. V njej je ekipa devetih raziskovalcev ugotovila, da imajo slovenski mladi kar nekaj težav pri prehajanju na trg dela, kar vpliva tudi na njihovo zmožnost samostojnega življenja in ustvarjanja družine. Urad za mladino je tudi na podlagi te raziskave mladih, starih od 15 do 29 let, pripravil nacionalni program za mlade, ki bo prvi tovrstni strateški dokument pri nas in s pomočjo katerega bo vlada poskušala reševati težave, ki jih je zaznala Lavričeva ekipa.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Boris Pahor je prejšnji teden vendarle sprejel naziv zaslužnega občana Trsta. Naziv je leta 2009 zavrnil, ker takratno vodstvo mestne občine v obrazložitev odločitve ni hotelo zapisati, da bo Pahor častni naziv prejel tudi zaradi pisanja o nasilju fašizma. Izrecno je bil omenjen le nacizem. Sedanja občinska uprava pod vodstvom Roberta Cosolinija s tem pogojem ni imela težav.
-
25. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Leta 2008 so Domnu Saviču z avtomobila ukradli registrsko tablico. Krajo je prijavil policiji, kjer so mu izdali potrdilo, da je to, kar trdi, res. S tem je na zavarovalnici uveljavljal škodo, odjavil staro registrsko številko in pridobil novo, drugačno. Pet let kasneje, maja letos, so mu z ljubljanskega mestnega redarstva poslali obvestilo, da je nepravilno parkiral in naj se o prekršku izreče. V obvestilu navedeni avtomobil je bil res njegov, registrske številke sprva sploh ni prepoznal, nato pa se mu je le posvetilo, da je bila to nekdanja, ukradena. A to je že zdavnaj odjavil. Kako je to mogoče? Prav tako že kar nekaj časa ni parkiral v središču mesta, kar so mu očitali.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Direktor Rotisa Ivan Črnkovič je dejal, da se z drugimi slovenskimi gospodarstveniki dogovarja o ustanovitvi stranke. Črnkovič, ki je bil zaradi kaznivih dejan, povezanih z afero Patria, obsojen na 22 mesecev, bi v politiko rad zato, »da bi enkrat tisti, ki dajejo denar za to državo, imeli vpliv, kako se bo ta uporabljal, ne pa da politiki upravljajo denar, ki ga gospodarstveniki vlagajo v državo, in ga dobesedno mečejo stran.« Tako je dejal za Dnevnik.
-
19. 8. 2013, 14:45 | Kultura
Preobrat na preobrat v Klubu K4
Po očitkih, da je bil februarja na ponovljenem glasovanju za direktorja Zavoda K6/4 neupravičeno izbran Aleš Logar, saj da je imel slabši program od druge kandidatke na razpisu Zale Vidali, in po odločitvi novega vodstva zavoda o začasnem zaprtju Kluba K4 zaradi 450 tisoč evrov dolgov, se je zgodil preobrat. Zalo Vidali je Logar v juliju povabil k sodelovanju pri ponovnem zagonu 'Štirke'.
-
22. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je leta 1972 sprejela konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Do danes jo je podpisalo 190 držav, na seznam znamenitosti pa je bilo uvrščenih 981 naravnih in kulturnih spomenikov. Med tistimi, ki jih morajo države varovati za prihodnje rodove, so na primer hrvaška Plitviška jezera, ameriška Veliki kanjon in park Yellowstone pa piramide v Gizi … In od leta 1986 tudi Škocjanske jame. Reka Reka je izdolbla največji doslej znani podzemni kanjon na svetu. Na območju so se razvili številni kraški pojavi in edinstven ekosistem, v katerem hkrati uspevajo sredozemske in alpske rastline. Jame dajejo zatočišče ogroženim živalskim vrstam, ne ponašajo pa se le z izjemno naravno lepoto, ampak imajo tudi velik kulturno-zgodovinski pomen …
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Svet
Odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina na njihov nepričakovani napad, ko je v začetku aprila skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel v Hannovru odprl industrijski sejem, je bil smešen. Aktivistko, ki se mu je mimo nepripravljenih varnostnikov v hipu nevarno približala in mu v obraz zakričala »Jebi se, diktator!«, je pogledal naravnost v razgaljene prsi, namrščil obraz v ooo-super-si videti grimaso in dvignil palca. S to kretnjo naj bi mu bilo uspelo pokazati, da so metode polgolega aktivizma skupine Femen smešne in neučinkovite. Pa mu je res?
-
13. 8. 2013 | Mladina 32 | Družba
Konec maja je v Franciji začel veljati zakon, ki istospolnim parom dovoljuje sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Edini pogoj za to je, da je eden od partnerjev francoski državljan ali pa ima v Franciji prijavljeno stalno bivališče. Tako bi se lahko Francozinja poročila s Slovenko, slovenska državljanka s stalnim bivališčem v Franciji pa denimo z Alžirko.
-
7. 8. 2013 | Mladina 31 | Družba
Spletno glasbeno piratstvo je mimo, se je lani ob odprtju največjega svetovnega glasbenega sejma Midema nadejala Frances Moore, vodja Mednarodnega združenja fonografske industrije (IFPI), ki zastopa okrog 1400 založnikov v 66 državah. Zaradi vse več distribucijskih poti, ki so glasbo pocenile in potrošnikom tudi drugače približale, bi se moralo po njenem mnenju število brezplačnih prenosov zmanjšati. Moorova je predvidevala pravilno – leta 2012 je glasbena industrija prvič po letu 1999 spet dosegla rast. Vrednost prodaje se je v primerjavi z letom 2011 sicer zvišala le za 0,2 odstotka, na 16,5 milijarde ameriških dolarjev. A rezerve so še, saj po IFPI-jevih domnevah za glasbo ne plačuje tretjina uporabnikov.
-
5. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Dve leti po tem, ko je bil zakon o preprečevanju dela na črno zavrnjen na referendumu, je vlada pripravila novega. Prejšnji teden je osnutek predstavila predstavnikom delojemalcev in delodajalcev ter tako sprožila javno razpravo.
-
1. 8. 2013 | Mladina 30 | Družba
Muzejska ploščad med ljubljanskima Metelkovo in Maistrovo ulico ni življenju prijazen kraj. Obiskovalci Muzeja sodobne umetnosti in Slovenskega etnografskega muzeja se na njej večinoma ne zadržujejo. Gostje bližnje kavarne otrok na tistih nekaj igral na ploščadi tudi ne vodijo, saj ta niso v najboljšem stanju.
-
29. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Evropska komisija je Sloveniji v začetku maja zamrznila okrog 200 milijonov evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Urad za nadzor proračuna je namreč pri vzorčni reviziji 71 projektov, ki so jih leta 2011 sofinancirali z evropskimi sredstvi, ugotovil več od dovoljenih dveh odstotkov kršitev. V celotnem revidiranem obdobju je bilo izvedenih za 852 milijonov evrov projektov, revizorji pa sklepajo, da je bilo neupravičeno porabljenih vsaj 42 milijonov evrov.
