Denis Vičič
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Družba
Skupina mednarodnih odvetnikov in nekdanji mehiški duhovnik Alberto Athie preučujejo možnost, da bi tri kardinale – med njimi tudi slovenskega – obtožili kršenja človekovih pravic. Mehiški spletni časopis Zocalo Saltillo je objavil posnetke govorov Franca Rodeta, Angela Sodana in Daria Castrillona Hoyosa, v katerih ti ne obsodijo dejanj mehiškega duhovnika in ustanovitelja redovne skupnosti Kristusovih legionarjev Marciala Maciela, ampak o njegovih posilstvih in drugih nečednostih govorijo kot o preprostih šibkostih, o njem pa kot o svetem človeku. Sodbo prepustijo Bogu. O posiljenih niti besede.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Družba
Eksperimentalna digitalna valuta
S predlogom trojke, ki je kot pogoj za odobritev finančne pomoči Cipru najprej zahtevala, naj država obdavči bančne vloge državljanov, se je zaupanje v banke še okrnilo. Prebivalci najbolj ogroženih držav evroobmočja so v strahu, da ne bi tudi sami postali žrtev »plenjenja« premoženja, začeli razmišljati, kam vložiti denar, da bi se temu izognili. Odgovor jih je nekaj našlo v digitalni valuti bitcoin. Zaradi povpraševanja je njena vrednost v manj kot mesecu dni narasla na 250 ameriških dolarjev za enoto in še raste. Še januarja je bil »kovanec« vreden 13 dolarjev.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Ekonomija
Evropska državljanska pobuda je ena glavnih novosti, ki jih prinaša lizbonska pogodba, in v EU krepi neposredno demokracijo. Pobudniki lahko evropsko komisijo pozovejo, naj predlaga posamezen zakon, a morajo za svoj predlog najprej dobiti podporo vsaj milijona državljanov najmanj sedmih držav članic. Če jim to uspe, se z njimi sestane evropska komisija, prisluhne jim evropski parlament, komisija pa nato dokončno odloči, ali bo sprejela kakšne ukrepe.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
Razstavnine so plačilo umetniku za razstavljanje njegovih del. Nekateri javni zavodi poleg svojega primarnega poslanstva predstavljanja kulturne dediščine razstavljajo tudi dela sodobnih umetnikov. Za organizacijo teh programov prejmejo plačilo direktor zavoda, kustos, fotograf, oblikovalec, prevoznik, čistilka ... Razstavljavec pa pogosto ne. Nevladne organizacije so spodbujene, da razstave plačujejo, saj je to eden od pogojev za pridobitev programskih sredstev na razpisu. Za javne zavode pa spodbud ni. Zato smo predlagali uvedbo zahtev, da se za vsako razstavo, izvedeno v javnem zavodu, izplača razstavnina. Tako za samostojne kot za skupinske razstave.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Bojan Oblak: "Pritiskamo pa na državo, ki naj vzpostavi učinkovit javni servis."
Povod so slabe izkušnje z državnimi organi oziroma s posamezniki v njih. Ti se običajno skrivajo za kolektivno odgovornostjo, mi pa menimo, da bi bilo treba uveljaviti individualno. Nekateri uslužbenci sicer delajo dobro, drugi pa so arogantni, opuščajo dolžno ravnanje ... Najpogostejša kršitev je molk organa. Sam imam na primer izkušnje s pridobivanjem informacij javnega značaja. Čeprav obstaja za to zakonska podlaga, odgovore večkrat pridobim šele s pomočjo informacijske pooblaščenke.
-
22. 3. 2013, 21:30 | Družba
Svetovni dan vode: voda je naša last!
Na današnji svetovni dan vode je zaradi ekonomske krize, ki ji v Evropi kar ni videti konca, govora predvsem o njeni privatizaciji. Podobno kot se je to pred 15 leti dogajalo v Boliviji, ko sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka tej državi v razvoju nadaljnje kreditiranje pogojevali s privatizacijo upravljanja z vodo, se namreč privatizacija vode omenja kot sredstvo reševanja prezadolženih evropskih držav. Strah civilne družbe je podkrepljen še z evropsko direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb, ki predvideva liberalizacijo oskrbe s pitno vodo – poleg lokalnih skupnosti naj bi z njo upravljala še privatna podjetja. Čeprav koncesijsko upravljanje z vodo pri nas že imamo, se je po obvestilu, da je slovenska vlada brez javne debate omenjeno direktivo podprla, takoj aktivirala civilna družba.
-
19. 3. 2013, 16:40 | Družba
Zala Vidali, ki se je prijavila na ponovljeni razpis za direktorja zavoda K6/4, a ni bila izbrana, je javno objavila svojo vizijo in strategijo zavoda. Zdi se ji neprimerno boljša od vizije izbranega kandidata Aleša Logarja. Zaradi tega in drugih nepravilnosti ob njegovem imenovanju je odgovorne pozvala, naj se razpis ponovi. Zavod je prek razpisa novega direktorja iskal že konec leta 2012. Na razpis se je takrat že prijavil tudi Aleš Logar, pa svet zavoda ni izbral nobenega kandidata. Razpis je bil zato ponovljen. Logar je ponovno kandidiral, poleg njega pa še Vidalijeva.
-
15. 3. 2013, 14:25 | Družba
Za dekriminalizacijo vstaje in protestov
Štrje protestniki, ki so jih policisti priprli na sobotni 4. vseslovenski vstaji, so danes na policijski postaji Moste oddali vlogo za sodno varstvo. Menijo, da so bili oglobljeni neupravičeno. Sandra Bašić Hrvatin, ki bi jo tudi kmalu odvedli v pripor, je poudarila, da gre pri ravnanju policije »za kriminalizacijo političnega izražanja in da so vsi procesi proti protestnikom politični procesi«. Izjavo aretiranih je prebral Vojko Kogej, ki so ga policisti ne preveč nežno odvlekli v marico, ker je na shod prišel z vilami.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Družba
Začasno zaprtje kultnega Kluba K4, za kar se je novo vodstvo Zavoda K6/4 odločilo zaradi domnevnih 450 tisoč evrov dolgov, je uporabnike spomnilo na pretekle privatizacije lastnine Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). S prikazovanjem izkrivljenih poslovnih rezultatov so vodilni dobili podporo študentske javnosti za prodajo, čeprav ta ni bila upravičena. V študentski organizaciji Iskra denimo opominjajo na privatizacijo Modrega študentskega servisa.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
Člani slovenskega centra Pen, se borijo za privilegije pri državnih jaslih, je v odzivu na novico o morebitni izključitvi iz Pen-a, dejal Janez Janša. Kateri so ti privilegiji, ve sam. Že leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v tedanjo skupščino, vse od leta 1992 pa je bil vedno znova izvoljen v državni zbor. Razen dveh let - čas med Depalo vasjo in leta 1996 - je vseskozi opravljal državniške funkcije.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Družba
Po navadi je tako, da ne vemo, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo. Pevec svetovno znane glasbene skupine Coldplay Chris Martin in Ben Drew iz skupine Plan B, ki je predlani gostovala tudi v Kinu Šiška, sta to spoznala prepozno. Oba sta si okvarila sluh.
-
»Predstavljajte si, da greste na zelo dolgo pot. 80 odstotkov vseh bencinskih servisov vam zaprejo, na preostalih pa čakajo morilci. To izkušajo vodne ptice selivke,« je bil slikovit biolog Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Selivke so v zadnjih 50 letih izgubile večino počivališč, nanje prežijo še lovci.
-
Pen je mednarodna organizacija pesnikov, pisateljev, esejistov in drugih avtorjev, ki se zavzema za svobodo izražanja in za odpravo rasnega, razrednega in narodnega sovraštva. Pomaga tudi preganjanim in priprtim piscem.
-
22. 2. 2013, 14:55 | Politika
Misliti nemogoče? Nemogoče že obstaja
Prostor Infoshopa nad Menzo pri koritu v AKC Metelkova so včeraj napolnili ti, ki resno mislijo, da jih nihče ne predstavlja, in drugi, ki nepredstavniško politično delovanje šele spoznavajo. V dveh urah debate, naslovljene »Onkraj predstavništva«, je petdeseterica udeležencev iskala odgovore, kako si sploh nepredstavništvo predstavljati, kako ga udejanjati, je to sploh možno … Bolj kot odgovori so bila pomembna prav vprašanja. Najaktualnejše: »Je res nujno, da vstajniško gibanje ustanovi stranko?« oziroma »So vstajniki res pozabili fukati?«
-
Pod pragom revščine je leta 2011 pri nas živelo 273 tisoč ljudi. Na vprašanje Statističnega urada, ali bi lahko sami pokrili izreden strošek v višini 600 evrov, je polovica gospodinjstev tisto leto odgovorila negativno. Stopnja brezposelnosti je bila takrat 8,7 odstotka, brez dela pa 89 tisoč ljudi. Po zadnjih podatkih je brezposelnost narasla na 13 odstotkov.
-
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih določa, da morajo veleposlaništva vedno ravnati v skladu z zakonodajo države sprejemnice. Grško predstavništvo v Ljubljani bi tako moralo plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje zaposleni Snežani Manojlović. Da jih ni, je izvedela po naključju – ko je hudo zbolela. Zaradi zahteve po ureditvi statusa so jo odslovili.
-
Tednik zamejskih Slovencev v Italiji Novi Matajur je izšel s praznimi belimi stranmi. To je način, ki si ga je uredništvo izbralo za klic na pomoč. »V tem kriznem obdobju še bolj kot kadarkoli prej potrebujemo podporo bralcev, tistih, ki mislijo, da bi bili vsi bolj šibki in obubožani, če bi naš časopis zamrl,« so zapisali.
-
V Blejskem jezeru se je pojavila nova živalska vrsta. Gre za potujočo trikotničarko, ki v jezeru živi že vsaj dve leti. Takrat so jo opazili blejski potapljači in Špela Remec Rekar, ki pri Agenciji za okolje spremlja kakovost jezera. Kmalu so ugotovili, da bodo z njo morda še težave.
-
Aleksander Geržina: "Oškodovani pa sta predvsem slovenska umetnost in kultura."
Razmeroma ostro sem se odzval zato, ker je bila odločitev o ukinitvi centra izključno politična, ministrstvo jo je le izvedlo. Usmerjena je bila proti meni, ki sem eden glavnih snovalcev tega projekta. Sedaj je tudi jasno, da se je ukinitev pripravljala več mesecev in bila realizirana v trenutku, ko se vladi izteka mandat.
-
9. 2. 2013 | Politika
Včerajšnjega shoda Zbora za republiko oziroma kar stranke SDS se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Res jih ni bilo malo. Privlači tudi sposobnost organiziranja tovrstnih dogodkov. Vse je potekalo po načrtih. Odstopanj v mislih govorcev ni bilo. Reveža, ki se z njimi ni strinjal, in je med govori bojda vzklikal »Ni res!«, so policisti, kot so poročali na 24ur.com, odvlekli s prizorišča. Namen shoda je bilo Janezu Janši in njegovim somišljenikom izreči podporo. Bučne aplavze je poželo grajanje vseh drugače mislečih, sovražnikov naroda. Tistih, ki v srcu ne mislijo dobro. Tistih, ki se poslužujejo nedemokratičnih praks in ki državi delajo škodo. Čeprav so med temi tudi govorci sami.
-
8. 2. 2013 | Politika
Janez Janša na zborovanju:
Vstajniško gibanje je "čisti levi fašizem"
Na Kongresnem trgu je potekal shod Zbora za republiko. Začeli so ga z Zdravljico in sicer z drugo in sedmo kitico, ki jo je odpel nagrajenec Prešernovega sklada basbaritonist Marcos Fink. Na govorniškem odru so se zbrali predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, minister za obrambo in podpredsednik NSi Aleš Hojs, državna sekretarka na notranjem ministrstvu Barbara Brezigar in nekdanji predsednik državnega zbora ter predsednik sveta SDS France Cukjati, Janez Janša pa jim je na začetku iz Bruslja sporočil, da diši po pomladi, kasneje, v govoru, pa je vstajniško gibanje označil za "čisti levi fašizem". Pred začetkom so med še posebej prisrčno pozdravili premierovo ženo Urško Bačovnik.
-
Predlog predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je v proračunu za leto 2013 za financiranje zabave predvidelo okrog 50 tisoč evrov, je konec januarja sprožil val ogorčenja. Namesto da bi denar porabili za vedno več socialno ogroženih študentov, ki si vse teže privoščijo študij, bi se raje zabavali, je bil očitek.
-
V tej sestavi državnega zbora razkrivamo vedno več goljufivih politikov. A se kljub dokazanim kršitvam zlahka ne dajo. Še preden je konec oktobra Alenka Koren Gomboc prestopila prag parlamenta, so se pojavila namigovanja, da je njeno spričevalo ponarejeno. To bi bil lahko razlog, da bi funkcijo, ki ji jo je prepustil Ljubo Žnidar, zavrnila. Zaupanje javnosti je za javne funkcionarje namreč najpomembnejše. Pa je ni. Stvari so se le še poslabšale. Zdaj vemo, da ni ponaredila le spričevala, ampak je izmišljen tudi dobršen del njenega življenjepisa.
-
»Sprava se začne s prenehanjem sektaštva med mrtvimi, s pieteto do vseh mrtvih,« je v odzivu na pismo, najdeno med osebnimi stvarmi nekdanjega ljubljanskega škofa Antona Vovka, v katerem je domnevno on sam leta 1946 odkrito spregovoril o vlogi slovenske cerkve med nacifašistično okupacijo države, aprila 2008 zapisala Spomenka Hribar. Pisec je bil nad sodelovanjem duhovščine z okupatorjem zgrožen.
-
5. 2. 2013 | Politika
Razčlenjevanje trenutne situacije in ideologije druge republike
Okrogla miza Nacionalnega sveta za kulturo, kjer so svoj pogled na trenutno dogajanje in na kolumno Boruta Rončevića, ki je pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2011 napovedal, kako bi takrat še neizvoljena vlada delovala pod vodstvom SDS, podali filozofa Mladen Dolar in Alenka Zupančič Žerdin ter sociolog Primož Kraševec, je bila še ena manifestacija vse večje odprtosti slovenske družbe. Če sklepamo po razpravi, so ravno avtonomni in vsebinsko nedoločeni dogodki način, kako spremeniti stvari na bolje.
-
1. 2. 2013 | Politika
Ministru za kulturo ni mar za kulturo
Na današnjo sejo vlade je bila 'potiho' uvrščena točka, kjer je ministrski zbor odločal o ukinitvi Slovenskega kulturno-informacijskega centra (Skica) na Dunaju. Čeprav so center ustanovila tri ministrstva – ministrstvo za kulturo, za znanost in zunanje ministrstvo –, je superminister Žiga Turk brez predhodnega usklajevanja z zunanjim ministrstvom predlagal, naj se komaj dobro leto delujoči center ukine s 1. marcem. V Mladiki center vidijo kot pomembno pridobitev in so na Turkove samovoljne predloge pripravili pripombe. A Skice jim ni uspelo ohraniti. Po neuradnih informacijah so ministri center ukinili brez razprave.
-
Slavko Sušec iz Slovenj Gradca se je 18. oktobra udeležil predvolilne konvencije predsedniškega kandidata Milana Zvera. V dvorani je bil pet minut, nam piše, nato pa jo je, ker mu je bilo dovolj Zvera in drugih, zapustil. Pravi, da mu je neznana ženska v preddverju dejala: »Izvolite, lahko greste v dvorano.« »Če grem zdaj v dvorano, bom naredil pizdarijo,« naj bi ji bil mirno odvrnil. »Raje grem domov. Ne morem gledati te barabe,« naj bi bil še dejal in odšel.
-
Dan spomina na žrtve holokavsta
Najprej so jih prisilili, da so se zmočili, nato so morali goli stati na mrazu, dokler niso omagali. Nekatere so ubili tako, da so jim v žile vbrizgali bencin. Druge z operacijo možganov, kjer so del organa preprosto izrezali. Do smrti jih je obgrizel pes ali pa so jih izstradali. To so le zgodbe iz koncentracijskega taborišča Mauthausen.
