Denis Vičič
-
Premier, ki noče odstopiti, se je ob vrhu Evropske unije in Skupnosti južnoameriških in karibskih držav (CELAC) šel tudi vrtnarja. V Ñuñoi, četrtni občini čilskega glavnega mesta, se je srečal z nekaj slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci ter posadil lipo prijateljstva.
-
25. 1. 2013 | Politika
Kakšna je slovenska medijska krajina in kako jo izboljšati
Obiskovalci okrogle mize na temo Slovenske medijske krajine in medijske svobode pri nas, ki so jo priredili na Društvu Slovenskih pisateljev, lahko danes bolj kritično berejo. O odnosih med novinarsko skupnostjo, politično oblastjo in bralci so spregovorili filozof Boris Vezjak, publicist Vlado Miheljak, ter novinarja Dejan Karba in Matej Šurc. Je možen pakt s hudičem? Kaj je pristransko? Kdo vpliva na delo medijskih hiš? Kako urediti lastništvo, da se ne bi več? To je le nekaj vprašanj, na katera so udeleženci iskali odgovore. In jih nekaj tudi našli.
-
Različne zgibanke, programe kulturnih prireditev, gledališč, društvene revije, oglasne priloge, propagandne letake in transparente ponavadi zavržemo, ko jih ne potrebujemo več, za Narodno in univerzitetno knjižnico (Nuk) pa so prava dragocenost. Tako imenovane drobne tiske hranijo pri posebej določeni temperaturi, pod posebno lučjo, v posebej zanje izdelani embalaži. Zbirka nastaja že 200 let in obsega več kot 500 tisoč publikacij, ki niso daljše od štirih strani, in publikacij, ki imajo sicer več strani, a so brez strnjenega besedila, recimo koledarji in katalogi.
-
»Superministrstvo je očitno ugotovilo, da se mandat vlade končuje in da je iz predala treba vzeti papir, na katerem piše, kaj je treba postoriti pred odhodom, in kjer je poleg novih imenovanj na dnevnem redu tudi ukinjanje institucij.« S temi besedami se je veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, pobudnik ustanovitve Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (Skica), odzval na odločitev Žige Turka, da se center po dobrem letu delovanja zapre.
-
23. 1. 2013 | Politika
Deložacija opeharjenih delavcev Gratima
Husein Beganović, eden od delavcev Gratima, ki že od septembra 2010 niso prejeli ne plač, ne dodatkov, ne regresa, je osupel. »Kako je možno, da se to dogaja? Kakša je to zakonodaja ... Kaj je s tem? Je to možno? Kakšna je to država?« vrejo iz njega vprašanja nejevere in razočaranja. Poleg tega, da jih je lastnik gradbenega podjetja Mesud Ibričić opeharil za več tisoč evrov, bodo konec meseca izgnani iz prostorov v Sežani. Nadomestnega bivališča nimajo.
-
21. 1. 2013 | Politika
Zasedba mariborske občinske stavbe, Sanjin Jašar izpuščen iz pripora
Aktivist skupine 29. oktober Sanjin Jašar, ki je bil eden od organizatorjev oktobrskega protivladnega shoda v Mariboru, se je danes utaboril v poslopju mariborske mestne občine. "S tem svojim dejanjem opozarjam na nepravilnosti, ki se dogajajo na občini in bom opozarjal, dokler mestni svet ne odstopi," je dejal Jašar.
-
Slovenski poslanci so v primerjavi s kolegi v drugih državah preobremenjeni. Povprečno je vsak član vsaj treh delovnih teles. Količnik obremenjenosti poljskih poslancev je 0,93, nemških 1,05, torej so ti povprečno dejavni le v eni komisiji ali odboru. Poleg obremenjenosti našim poslancem kakovostno delo onemogoča tudi vse zahtevnejše odločanje. V sedanjem sklicu je (z Borutom Ambrožičem vred) 18 magistrov, dva poslanca imata doktorat. A pridobljeno znanje ne pomaga. Poznati morajo pokojninski sistem, zdravstveno in bančno ureditev … In to tako dobro, da lahko predlagajo ali dopolnjujejo zakone.
-
Novinarji angleškega Sunday Timesa so se v začetku leta 2011 prelevili v lažne lobiste in v zameno za predlaganje dopolnil štirim poslancem evropskega parlamenta ponudili denar. Poslanci so zakonska dopolnila dejansko vložili, med njimi tudi slovenski evroposlanec Zoran Thaler. Pri dogovarjanju o zneskih in načinu plačila za opravljene storitve so jih novinarji skrivaj posneli in tako opozorili tudi na načine, na katere lobisti navadno delujejo, in na to, da poslanci za koruptivne posle najpogosteje preprosto izdajo račun za svetovanje. Sodni epilog je za zdaj dočakal le avstrijski evroposlanec Ernst Strasser, ki so ga obsodili na štiri leta zapora. Afera s podkupninami pa je opozorila na nepregledno in pristransko delovanje institucije, ki naj bi delovala neodvisno, v skladu z voljo evropskega volilnega telesa.
-
»Danes ni mogoče postati in ostati avtoriteta s tem, da si postavljen na določeno mesto. Avtoriteto si pridobivaš z dejanji, z odločitvami in stališči, ki se pokažejo, da so pravilna in korektna, etično nesporna in skladna s prepričanjem,« je lani poleti za radio Ognjišče o vlogi cerkve razmišljal Ivan Štuhec.
-
Svoboda je kritična. Pod tem geslom so predstavniki Odbora za pravično in solidarno družbo, Društva slovenskih pisateljev in Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (Koks) pred Delovo časopisno hišo izrazili podporo prisilno odpuščenemu novinarju Dejanu Karbi in od uprave zahtevali, naj si premisli. Kot sporoča slogan, je svoboda pomembna že na splošno. Zagotavljajo pa jo med drugim tudi svobodni, neodvisni novinarji in mediji, ki so edini lahko kritični.
-
16. 1. 2013 | Politika
6. decembra se je pred parlamentom zbrala večtisočglava množica zaposlenih in študentov ljubljanske univerze, ki so okrepljeni s kolegi z mariborske in primorske mirno protestirali proti rezom v visokem šolstvu. Dosegli so, da je državni zbor v proračunu zagotovil 16 milijonov evrov, ki jim jih je ministrstvo hotelo vzeti.
-
15. 1. 2013 | Politika
Primer Karba: Svoboda je kritična
Vlado Miheljak je v imenu Odbora za pravično in solidarno družbo, Društva pisateljev in Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (Koks) pred časopisno hišo Dela izrazil podporo prisilno odpuščenemu novinarju Dejanu Karbi.
-
Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (Ecri) je organ Sveta Evrope. Tega sestavlja 47 evropskih držav, njegovo poslanstvo pa je spodbujanje demokracije ter varovanje človekovih pravic in pravne države. Komisija mu je v pomoč. Spremlja zakonodajo in dejavnosti držav članic v zvezi z rasizmom in nestrpnostjo, o tem pripravlja poročila in priporočila, kako razmere izboljšati.
-
7. 1. 2013 | Politika
Odbor za pravično in solidarno družbo prevzema pobudo
Odbor za pravično in solidarno družbo je nase opozoril 20. decembra, ko so na Roški ulici v Ljubljani, pred stavbo nekdanjega vojaškega sodišča, povedali, za kaj se zavzemajo. Nekateri od ustanovnih članov odbora, ki na spletni strani Odbor.si zbira nove člane in podpornike, so junija 1988 na istem mestu zahtevali izpustitev Janeza Janše. Zdaj zahtevajo njegov odstop in prehodno tehnično vlado. Čeprav je bil njihov slogan »Nazaj na Roško«, je treba nanj gledati v celoti – napisan je bil na zeleni puščici, usmerjeni v desno, torej naprej.
-
Dijakom in študentom, ki so upravičeni do Zoisove štipendije in v šolo ali na fakulteto hodijo zunaj kraja svojega stalnega bivališča, pripada tudi dodatek za bivanje. Ta znaša okrog 85 evrov, a dobili ga bodo le redki.
-
Več kot 50 let izkušenj z izdajanjem osrednje revije za Slovence po svetu Slovenski izseljenski matici leta 2005 ni pomagalo. Na razpisu, s katerim je urad za Slovence takrat iskal novega izdajatelja, je zmagala neznatna založba Otroci v lasti Edvarda Vrtačnika. Kakovost mesečnika se je nato precej poslabšala. Od 1800 naročnikov jih je ostalo le še okrog 30. Nihče tudi ne ve, ali je revija, ki so jo tiskali v 3000 izvodih, sploh dosegla bralce. »Namesto pošiljanja na domače naslove so po več revij poslali društvom, veleposlaništvom in konzulatom, a vsi tja ne hodijo, nekateri pa jih sploh nimajo,« je pojasnil predsednik matice Sergij Pelhan. Ne glede na to, ali je revijo kdo bral, je Vrtačnikovo podjetje O media zanjo v petih letih prejelo 834 tisoč evrov.
-
Nebrzdani finančni kapitalizem
Papeževa poslanica, ki jo je Slovencem nedavno prenesel nadškof Anton Stres, nosi naslov Blagor tistim, ki delajo za mir. Iz nje sledi, da so blaženi vsi, ki se zavzemajo za skupno blaginjo. Prav »naraščajoča neenakost med revnimi in bogatimi ter prevladovanje sebične in individualistične miselnosti, ki se kaže tudi v nebrzdanem finančnem kapitalizmu,« je po papeževem mnenju vzrok za vse spore in napetosti. Da bi dosegli skupno blaginjo in mir, moramo spoštovati tudi človeško življenje v vseh številnih oblikah, je še zapisal Benedikt XVI.
-
Ne trdimo, da so vsi ti fantje nedolžni, zagotovo jih je nekaj metalo kocke. Je pa dejstvo, da jih je bilo kar nekaj takrat priprtih po nedolžnem. Bili so na napačnem kraju ob napačnem času in so jih tam prijeli. Ne glede na to, kdo je kriv ali kdo ni, je dejstvo, da priporni razlogi zanje niso obstajali. Priporni razlogi ponovitvene nevarnosti morajo namreč po naši zakonodaji vsebovati tako objektivne kot subjektivne razloge. Za objektivni razlog bi lahko šteli to, da bodo ponovno protesti, subjektivnih razlogov pa ni bilo. Gre za značajske lastnosti, predkaznovanost in to, da je bil kdo večkrat pridržan za podobna dejanja. Pri večini priprtih tega ni bilo, zato subjektivna komponenta ni bila nikoli izražena, kar pomeni da pripornih razlogov ni. Zato smo zahtevali, naj jih izpustijo.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Kdor se je še pred letom smejal posameznikom v šotorih pred ljubljansko Borzo, danes razmišlja drugače. Vse, na kar so opozarjali v gibanju 15o, postaja očitno. Politiki so bolj v službi kapitala kot ljudi. Propadu države, ki nam po njihovem prepričanju grozi, se izogibamo s krčenjem že pridobljenih pravic. Obupujejo upravičenci do javnih sredstev in socialni delavci. Proračunske postavke komaj še ohranjajo javno visoko šolstvo in zdravstvo, kaj bo s kulturniki, se ne ve ...
-
20. 12. 2012 | Politika
Vseslovenska vstaja: na proteste poziva tudi Delavsko-punkerska univerza
Kdor do danes ni šel na demonstracije, mora to storiti jutri. Res gre zares. Sodba ustavnega sodišča, ki je prepovedala referenduma o državnem holdingu in t.i. slabi banki, je še en pokazatelj, da smo državljani dobri le, ko plačujemo davke. Da bi si drznili poskusiti soustvarjati politični prostor, v katerem živimo – tega ne dopuščajo več. Nobena veja oblasti.
-
19. 12. 2012 | Politika
Vseslovenska vstaja: čas je za akcijo
Klic mariborskih požigalcev radarjev, ki so na svojevrsten način opozorili, da jim je dovolj obstoječe izkoriščevalske politike, kjer gre predvsem za zasebne interese vladajočih in manj za interese vladanih, je razumela vsa Slovenija. Protivladni protesti so se postopoma razširili po vsej državi, vse bliže je letošnji največji – vseslovenska vstaja, ki bo 21. 12. ob 15.00 uri na Trgu republike v Ljubljani.
-
17. 12. 2012 | Politika
Vseslovenska vstaja: jutri v Ljubljani skupščina vstajnikov
V Menzi pri koritu na ljubljanski Metelkovi se bo jutri ob 18. uri začela skupščina razočaranih nad trenutnimi razmerami v slovenski družbi. Kot velja za vse pobude, izhajajoče iz protestov, gre tudi pri tokratni skupščini za odprt dogodek. Prireditelji vabijo vse, tudi tiste, ki bi radi le opazovali. Odprli bodo »prostor za diskusijo, koordinacijo in artikulacijo sedanjega trenutka ter možnih oblik emancipatornega, skupnega, samoorganiziranega delovanja.« Razpravljali naj bi predvsem o dvojem: 1. Kako delovati in se organizirati do vseslovenske vstaje, 21. 12. 2012, in 2. Kako se organizirati dolgoročno. Več o dogodku izveste tukaj.
-
14. 12. 2012 | Politika
Nad kanglerje s paradižniki kar od doma
Za danes je v Mariboru napovedana že četrta ljudska vstaja. Protestniki, ki jim je uspelo Franca Kanglerja prepričati k odstopu, bodo pod geslom »Specimo hobotnico« zahtevali še odstop njegovih lovk – občinskih mestnih svetnikov.
-
7. 12. 2012 | Politika
Ljubljanske demonstracije dale prve zahteve protestnikov
Ljudje so resnično razočarani nad dogajanjem v državi. Mogoče vzkliki »lopovi, lopovi« zvenijo populistično in preveč preprosto, a povedo vse. V njih je slišati jezo, nejevero, žalost. Ko nekdo več ur zmrzuje na ulicah, da bi ga le bilo slišati in videti, je to znak prepričanja, da dela pravo stvar. In izraz želje po boljšem.
-
7. 12. 2012 | Politika
Učinki protestov so vidni … A ni še konec
Na silvestrovo bo odstopil župan Maribora Franc Kangler. Zahteva protestnikov se je uresničila. A Kangler zaenkrat še ostaja državni in mestni svetnik. Neomajen ostaja v svojem prepričanju, da gre za »lov na čarovnice«, kjer je čarovnica on, in da so protestniki zgolj izgredniki, ki ne spoštujejo »demokratičnih pridobitev naše države«. Komisija za preprečevanje korupcije je nekatera njegova dejanja označila za koruptivna. Lahko bi odstopil sam, pa ni. Prav zaradi njegove nedemokratičnosti je prišlo do demokratičnih protestov.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
»Razbit parlament in nepoškodovani razbijači. Preprosto, jaz tega ne bom nikoli akceptiral,« je ob študentskih demonstracijah maja 2010 dejal poslanec Vinko Gorenak. Na nujni seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, ki mu je predsedoval, so razpravljali o sumu političnega vpliva ministrice Katarine Kresal na delo policije. Gorenaka in druge poslance SDS je motilo, da med posamezniki, ki so v stavbo parlamenta in policiste metali granitne kocke, ni bilo več poškodovanih. Hoteli so izvedeti, ali je ministrica policiste omejila, da niso posredovali odločneje. Da bi policija v prihodnje laže »kakšno buško naredila kakšnemu anarhistu«, kar ne bi povzročilo »čisto nobene škode«, kot se je izrazil Gorenak, je takratnemu direktorju Janku Goršku ponudil možnost spremembe zakonodaje.
