Damjana Kolar
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Kultura
Ljubljanski Mednarodni grafični likovni center (MGLC) zadnjih petnajst let intenzivno raziskuje dogajanje na področju grafike in umetnosti tiska. Pripravil je že več razstav, ki so predstavile živost in inovativnost raznolike grafične produkcije v Sloveniji. Razstave so bile pripravljene na podlagi neposrednih vabil umetnikom ali kot kuratorski izbor umetniških del. Leta 1993 se je na razstavi Mlada slovenska grafika predstavilo nekaj novih ustvarjalcev, ki jih danes že lahko uvrščamo med klasike slovenske grafike. Leta 1998 je sledila razstava Nova generacija, ki je opozorila na živahno dogajanje v slovenski grafiki, leta 2008 pa še razstava Tretji pogled – raznolikost grafike danes, ki je s skoraj 100 razstavljenimi deli predstavila vlogo grafike v kontekstu sodobne umetnosti in povezala tradicionalno grafiko in druge reproduktibilne umetnostne medije.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Kultura
Izgubljena čast Katharine Blum
Heinrich Böll, ki velja za enega najpomembnejših nemških angažiranih romanopiscev, je svoje prvo delo Vlak je bil točen izdal leta 1949. Pravi prodor pa je doživel v letih od 1953 do 1955, ko so izšli romani In ni rekel besede, ki je bil njegov prvi finančni in literarni uspeh, Hiša brez varuhov in Kruh zgodnjih let. Leta 1953 je postal član Nemške akademije za jezik in književnost, leta 1967 je prejel najvišjo književno nagrado Zvezne republike Nemčije, nagrado Georga Büchnerja, leta 1970 je postal predsednik PEN-a Zvezne republike Nemčije, leto kasneje pa predsednik Mednarodnega PEN-a. Leta 1972 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Kultura
Gledališki režiser Ivica Buljan, rojen na Hrvaškem, v slovenskem gledališkem prostoru deluje že dvajset let. Sprva je v gledališču ustvarjal kot dramaturg, od leta 1995 pa tudi režira. Njegov prvi režiserski podvig je bila konceptualna uprizoritev Ime na koncu jezika Pascala Quignarda v Lutkovnem gledališču Ljubljana, sicer pa so v središču njegovega ustvarjanja modernistični dramatiki in pesniki, kot so Bernard-Marie Koltes, Heiner Müller, Robert Walser, Marina Cvetajeva, Elfriede Jelinek in drugi. Leta 1999 sta skupaj z Robertom Waltlom na ljubljanskem gradu ustanovila tudi lastno gledališče, Mini teater, ki se je leta 2009 preselil v nove prostore na Križevniški ulici.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Kultura
Matjaž Zupančič, dramatik, režiser in pisatelj, v svojih delih večkrat kritično obravnava današnjo družbo in opozarja tudi na njeno sprevrženost. Gre za enega od največkrat nagrajenih slovenskih dramatikov, ki je veliko svojih del tudi sam režiral. Za drame Vladimir (1998), Goli pianist ali Mala nočna muzika (2001), Hodnik (2003), Razred (2006) in Shocking Shopping (2011) je prejel Grumovo nagrado, nekatere od njegovih dram, Vladimir, Igra s pari in Hodnik, pa so doživele tudi televizijsko ekranizacijo. Je avtor dveh romanov, Obiskovalec (1997) in Sence v očesu (2000), njegova dela pa so med drugim prevedena v angleščino, francoščino, nemščino, ruščino, poljščino, češčino.
-
Svetlana Makarovič, o kateri se v zadnjem času največ govori zaradi njenih ostrih pripomb na račun politike in cerkve, je seveda predvsem pisateljica. Znana je po svojih delih za otroke, zadnjih nekaj let pa piše baladne pravljice za odrasle, v katerih se loteva predelav starodavnih mitov in zgodb (Rdeče jabolko, Mesečinska struna, Katalena, Saga o Hallgerd). Zadnjo knjigo za odrasle, Balado o Sneguročki, je izdala pred kratkim. Gre za srhljivo lepo rusko zgodbo o prečudovitem dekletu, ki ne zna imeti nikogar rada. Knjigo je ilustrirala Anamarija Babić, ki je sodelovala že pri Sagi o Hallgerd, za katero je Makarovičeva črpala iz islandske sage o Njalu. Tokrat je knjiga izšla je v treh različnih izdajah, v navadni slikaniški in ruski, pa tudi v bibliofilski razkošni izdaji (na voljo je sto izvodov) v škatli in s podpisom avtorice.
-
Balkanski teater: Vojna in mir ter Elijev stol in Rojeni v YU
Leta 2006 smo na odru ljubljanske Drame spremljali zadnje tri dni življenja Kurta Cobaina, pevca kultne skupine Nirvana. Cobain je seveda umrl že skoraj desetletje prej in po naključju se je to res zgodilo le nekaj dni po gostovanju njegovega benda v Ljubljani. A pozneje je njegove zadnje dni v dramskem delu Velika bela zarota pod drobnogled vzel Dimitrij Vojnov, beograjsko gledališče Atelje 212 ga je oživilo s predstavo in pripeljalo jo je tudi k nam. Šlo je za diplomsko delo mladega režiserja Miloša Lolića, ki je kasneje postal znan tudi slovenskemu občinstvu. V Mini teatru je režiral predstavo Hermana Melvilla Bartleby, pisar, ki je lani prejela veliko nagrado festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev.
-
Na videz nedolžne fotografije narave, na katerih so podobe čarobno lepe goste praproti, beli kamni, nad katerimi je enako belo nebo, prikazujejo prostore, pomembne za številne ljudi. A na njih ni ljudi. Šele napisi, dodani fotografijam, razkrijejo, zakaj je na njih le osamela narava. Na fotografijah so ujeta mesta najbolj krvavih bitk in najgrozovitejšega človeškega trpljenja na Hrvaškem. Med njimi so denimo Stubica, prizorišče slovensko-hrvaškega kmečkega upora iz 16. stoletja, taborišče Jasenovac in vas Srb iz časa druge svetovne vojne ter različni prostori etničnega nasilja iz nedavne domovinske vojne. Danes so vsi ti prostori videti kot puste poljane, ki se bistveno ne razlikujejo od krajev, na katerih se nikdar ni zgodilo nič pomembnega.
-
Konec tedna se v Mariboru začenja projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), ki velja za enega največjih in najpomembnejših projektov EU in bo sočasno potekal tudi v portugalskem mestu Guimaraes. Projekt so, že vse odkar je vlada zanj določila Maribor, spremljale najrazličnejše težave; nekateri so trdili, da je bil Maribor izbran izključno zaradi spora med Janševo vlado in Jankovićem, druge je motilo, da je štajerska prestolnica k projektu priključila še pet partnerskih mest. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so obljubljene velikopotezne naložbe (denimo kompleks MAKS, ki naj bi nastal na območju opuščene tekstilne tovarne, in prenovljena Umetnostna galerija Maribor) padle v vodo, vrstili pa so se tudi odstopi vodilnih (Tomaža Pandurja, Ota Lutharja) s položajev.
-
6. 1. 2012 | Mladina 1 | Kultura | 1. zapoved
Oblikovanje postaja vedno bolj odločujoč dejavnik v slovenskem gospodarstvu in pri promociji Slovenije. Spoznanje, da oblikovanje ne pomeni zgolj dodane vrednosti, temveč in predvsem osnovno vrednost izdelka, postaja imperativ časa.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Kultura | 1. zapoved
Za vse, ki ne marate ali ste se naveličali klasičnih cirkuških predstav, ki ponavadi potekajo v cirkuškem šotoru, ljubljanski Cankarjev dom v decembrskem času že nekaj let ponuja gostovanja umetniškega cirkusa in sorodnih zvrsti. Leta 2005 in 2007 sta tako gostovala kanadski umetniški cirkus Cirque Eloize in švicarska gledališka skupina Teatro Sunil, leta 2010 pa se je predstavilo rusko klovnovsko-pantomimično gledališče Teatr Licedei. Žal pri nas še ni nastopil najbolj znani umetniški cirkus Cirque du Soleil iz Kanade, ki je k sodelovanju pri akrobatski rock operi Zarkana povabil tudi kostumografa Alana Hranitelja, letošnjega dobitnika nagrade trend, ki jo je dobil prav za kostumografijo v tej predstavi.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Kultura | 1. zapoved
Slaba dva tedna po volitvah, ko so zmagovalci in poraženci že znani, bodo v Prešernovem gledališču Kranj premierno uprizorili politično komedijo Limonada slovenica avtorja Vinka Möderndorferja, ki na satiričen način razgalja politično stvarnost ter razkrinkava pritlehno in egoistično politiko. Parlament je v krizi. Stranke so v pat poziciji. Edina možna rešitev nastalega položaja je nov kandidat, ugledni profesor ekonomije Vasilij, ki je uspel v tujini. Medstrankarske zakulisne igrice in ples okoli rešitelja postanejo snov za politično komedijo.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Kultura | 1. zapoved
Le kdo ne pozna znamenitega zložljivega lesenega stola Rex, ki ga je leta 1952 ustvaril oblikovalec Niko Kralj? Gre za brezčasni izdelek, ki je bil doslej izdelan v več kot dveh milijonih primerkov, svetovno slavo pa je doživel, ko ga je v svojo zbirko uvrstil Muzej sodobne umetnosti v New Yorku (MOMA).
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Kultura | 1. zapoved
Že osmo leto zapored bo v ljubljanskem Kinodvoru in Slovenski kinoteki za ljubitelje animacije vseh generacij potekal mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki bo letos ponudil več kot 400 filmov. Gre za enkratno priložnost, da se spoznate s sodobno animirano umetnostjo in se v živo srečate tudi z domačimi in tujimi avtorji ter strokovnjaki, ki redno obiskujejo festival. Vse to seveda cenijo tudi obiskovalci, katerih število vsako leto narašča, lani jih je bilo že kar okoli 10.000.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Kultura | 1. zapoved
Otvoritev Muzeja sodobne umetnosti
Po več kot petnajstih letih, ko je Moderna galerija dobila v uporabo eno izmed stavb v nekdanji vojašnici na Metelkovi v Ljubljani, bomo 26. novembra končno dočakali Muzej sodobne umetnosti. Novi muzej bo deloval kot enota Moderne galerije, v njem pa bo svoje stalno mesto dobila zbirka sodobne umetnosti Arteast 2000+, ki združuje dela domačih in tujih sodobnih umetnikov.
