Tamara Kajtazović
-
Z umetnostjo nad občinsko politiko
Umetniki Avtonomne kulturne cone Sokolc so z lastnimi sredstvi in močmi obnovili veliko dvorano sicer propadajočega prvega narodnega doma na slovenskih tleh, Sokolskega doma v Novem mestu. Obnovili so jo za namene že tradicionalnega pustnega karnevala. Letos so želeli pripraviti velik sprevod v središču mesta in so občino zaprosili za finančno pomoč pri izvedbi, a ostali praznih rok. »V stroške smo vračunali samo denar za material, potne stroške gostujočih performerjev in podobno. Ampak ko smo dobili zagotovljeno le desetino teh sredstev – pa še to smo morali vložiti sami in ne vemo, ali bo dejansko povrnjeno, smo se odločili denar raje vložiti v material za obnovo dvorane in karneval pripraviti v manjšem obsegu,« pojasnjuje Sebastjan Šeremet, vodja kolektiva v Sokolskem domu. Kljub birokratskim in finančnim oviram so pripravili pustni Rudolfov kabaret, kot so ga ob 650. obletnici ustanovitve mesta poimenovali po ustanovitelju.
-
Pokopališče Navje je kulturni spomenik državnega pomena. Po načrtih Jožeta Plečnika je bilo s sodelovanjem arhitekta Iva Spinčiča spremenjeno v »park spomina na velikane slovenske kulture kot simbolni slovenski Panteon«, kakor piše v obrazložitvi odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.
-
V Sloveniji začenja te dni delovati Svet za odziv na sovražni govor, zastavljen kot neodvisno telo za javno odzivanje na sovražni govor. Odzivanje je pogosto edini način sankcioniranja oblik izražanja, ki širijo, razpihujejo, spodbujajo ali opravičujejo rasno in drugo sovraštvo. Sovražni jeseniški grafit »Ubi sve muslije« je recimo zbudil pozornost in bil prijavljen policiji, sovražni govor pa v javnosti nemalokrat ostane neopažen in nekaznovan.
-
1. 2. 2015 | Družba
Koliko časa objava ostane na internetu?
Ko je nekaj enkrat na internetu, bo tam ostalo za vedno, nas pogosto strašijo. Vendar to ni povsem res. Povprečna življenjska doba spletne strani je sto dni. Obstajajo pa internetni arhivi, ki poskrbijo, da vsebina ostane arhivirana za vedno.
-
Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN) že dve desetletji deluje v alternativni kulturi in mladinski politiki v Mestni občini Koper. V ta namen je leta 1993 od občine v upravljanje dobilo prostore, v katerih danes deluje Mladinski in kulturni center Koper (MKC). »Naše društvo, ki je osrednji steber dejavnosti v Mladinskem, kulturnem, socialnem, multimedijskem, medgeneracijskem in muzejskem centru (MKSMC), ureja vsak dan osveženo spletno stran www.dodogovor.org in na njej že deseto leto pušča pisane, foto in video sledi. Odprite to stran ali pa nam posvetite več prostora,« o delovanju društva spregovori njegov vodja Marko Brecelj.
-
Na izložbenem oknu prodajalne kebaba v Ljubljani so se pojavile nalepke z napisom »Eurorabia? Ne, hvala,« ki pozivajo k »zaustavitvi islamizacije Evrope«. Nestrpni posamezniki so nalepke najverjetneje dobili pri organizaciji Avtonomni nacionalisti, ki na svojih spletnih straneh ponuja še več gradiva s sovražno naravnano vsebino. Nalepke so se pojavile le nekaj dni po terorističnem napadu islamskih skrajnežev na francoski satirični časnik. Dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da manjše organizirane skupine skrajne desnice take dogodke pogosto izkoristijo, da izražajo nestrpnost. »Ekstremistični desničarski diskurz je po navadi najbolj izražen ravno v času družbenih prelomov, ki jih zaznamujejo posamezni dogodki,« pojasnjuje tudi dr. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede. Bolj ali manj očiten protiislamski oziroma ksenofobni diskurz je v Sloveniji stalnica in se vleče že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, dodaja.
-
Na omrežju Twitter je začel krožiti odlomek iz Zakonika in ukaznega lista vojvodine Kranjske iz leta 1869, torej iz zgodnjih let Avstro-Ogrske. Odlomek navaja člen o obsojenih poslancih. Zakon oziroma »8. postava« določa, da »če je poslanec deželnega zbora zaradi kakega kaznivega dejanja obsojen na kako kazen, ki ima po zakonu to posledico, da izgubi pravico biti voljen in voliti v deželni zbor, potem tudi sam ne sme biti več del deželnega zbora«. Gre za člen, ki je urejal odvzem funkcije, če je bil poslanec deželnega zbora med mandatom obsojen zaradi kaznivega dejanja.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Kultura
Kulturni evro za mlade glasbenike
Družbeno odgovorna pobuda »kulturni evro«, ki jo je letos začel Zavod Kino Šiška, je že obrodila prve sadove. Z obveznim prispevkom dveh evrov, ki ga morajo plačati obiskovalci dogodkov, vpisani na seznam gostov ali novinarjev, oziroma imetniki vabil in nagradnih vstopnic, je zavod letos zbral 5688 evrov bruto.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Politika
Mestna občina Celje je porušila Rakuschev mlin, kulturni spomenik, ki ga je v začetku oktobra prizadel požar. »Rakuschev mlin je bil pomemben materialni preostanek, ki je pričal o industrializaciji Celja, enega najpomembnejših mest v Sloveniji, kar se tiče industrijskega razvoja,« razlaga dr. Marija Počivavšek iz celjskega Muzeja novejše zgodovine. Takih spomenikov imamo v slovenskem prostoru zelo malo.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Politika
Na spletu se je pojavila pobuda za sprejetje zakona o prepovedi opravljanja vseh političnih funkcij pravnomočno obsojenim, podpisalo pa jo je že več kot 16 tisoč ljudi. »Državni zbor odloča o sprejemanju zakonodaje in zdi se mi absurdno, da lahko pri tem sodeluje nekdo, ki je pravnomočno obsojen za koruptivna dejanja. To je tako, kot bi na primer Al Capone, medtem ko je sedel v zaporu, sodeloval pri sprejemanju ameriške (davčne) zakonodaje,« pojasnjuje razloge za pobudo avtor Tugo Zaletel, pisatelj ter direktor Medijske Hiše Satir (zavoda za promocijo alternativne kulture). Ustavno sodišče je Janši, obsojenemu v zadevi Patria, začasno vrnilo poslanski mandat. V nadaljevanju bo presojalo ustavnost zakona o poslancih.
-
30. 11. 2014, 09:00 | Družba
Smeški, ki so bili nekoč sestavljeni iz enostavnih znakov :-), so prerasli v industrijo aplikacij, ki ponujajo najrazličnejše vrste slikovnih smeškov oziroma emojijev in ikon. Tipkovnice pametnih telefonov imajo sedaj že v osnovi okrog 850 slikovnih smeškov za različna čustva in dejanja. Kot ugotavljajo znanstveniki, smeški spreminjajo naravo spletnega komuniciranja in lahko na uporabnika in njegovo komunikacijo vplivajo veliko bolj, kot se zdi na prvi pogled.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Politika
Nobenega dvoma ni več: katastrofalna škoda, ki jo v Sloveniji povzročajo poplave, je predvsem posledica slabe poplavne varnosti. Poleg poseljevanja poplavno ogroženih območij, do česar prihaja predvsem zaradi gospodarskih interesov in pritiskov investitorjev, pa je največji problem upravljanje voda. Za vzdrževanje vodotokov je odgovorna država, ki naj bi urejala to področje s podeljevanjem koncesij. »V preteklosti so dela opravljala javna vodnogospodarska podjetja za znatno večja finančna sredstva ob dobrem nadzoru države. Privatiziranje teh podjetij je pripeljalo nekatera podjetja v stečaj in ob drastičnem zmanjševanju stroškov za redno vzdrževanje prispevalo k zmanjšanju poplavne varnosti,« pravi prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Kultura
Če ste se v zadnjem času sprehajali po ljubljanski četrti Tabor, ste ob pogledu na označbe ulic morda pomislili, da ste se izgubili: Ulica s potencialom za srečo, Popolna ulica za pogovor z neznancem – v središču mesta najdete petnajst ulic s podobno poetičnimi imeni. Označbe so delo danskega umetniškega kolektiva hello!earth, ki ga je v Ljubljano povabil zavod Bunker v okviru festivala Mladi levi. Kolektiv je podoben projekt izpeljal že na Portugalskem.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Politika
Vlada je na predlog notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar razrešila generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja. Zaradi tega mu na podlagi 113. člena zakona o organiziranosti in delu v policiji pripada odpravnina 72.665,64 evra bruto. Vendar Veniger ni izjema, od nastopa Cerarjeve vlade je bilo zaradi menjave kadrov po nepopolnih podatkih in ocenah izplačanih že okoli 120.000 evrov odpravnin..
-
16. 11. 2014 | Svet
Podnebne spremembe ogrožajo naravno dediščino
Več kot tretjina svetovne naravne dediščine je ogrožene, razkriva poročilo Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN). Najnevarnejšo grožnjo trenutno predstavljajo invazivne vrste rastlin in živali, najbolj resna potencialna grožnja pa so podnebne spremembe. Slovenske Škocjanske jame spadajo med lokacije z dobrimi obeti za ohranitev.
