Katja Perat
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura
Spomladi smo Evropejci vajeni praznovati obletnico konca vojne. Ko začne cveteti sadno drevje, smo se vajeni spominjati, kako za las smo se izognili fašizmu, kako drzni smo bili v svojem pogumu in koliko nas je stala zmaga, na odprtem ognju obrniti kaj mesovja, zapeti kakšno himnično melodijo, se malo spričkati v zvezi s spravo, površno zgodoviniti in pripovedovati zgodbe, ki v desetletjih iz drugoročnih postajajo tretjeročne in puščajo izvir vedno globlje v mitološkem ozadju. Letos, ko od konca druge svetovne vojne mineva 70 let, še toliko bolj. V tem prazničnem spomladanskem kompletu je naplavilo tudi Spomine in sanje Kristine B. – strip izpod peres striparja Zorana Smiljanića in zgodovinarja Blaža Vurnika in spremljevalno razstavo, na kateri Galerija Vžigalica prikazuje izseke iz stripa, podkrepljene z materialnimi dokazi iz okupirane Ljubljane.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Kultura
V sredo v Ljubljano spet prihaja zasedba Wovenhand: demonični projekt posvečenega človeka, denverskega pridigarja Davida Eugena Edwardsa. Nekdanjega frontmana skupine 16 horsepower, človeka ene knjige, psalmista, ki črpa iz globeli človeškega zla in božje milosti, človeka, ki ga razsvetljenstvo ni oplazilo. Pred koncertom sva rekla besedo ali dve.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Kultura
Velikonočni prazniki so letos poleg ton pirhov in potice v novomeški Anton Podbevšek Teater naplavili novo predstavo – Prevzetnost in pristranost: Prizorišče dvojega, za katero odgovarja režiser Matjaž Berger, stkana pa je iz klasike angleške pisateljice Jane Austen in Hvalnice ljubezni francoskega filozofa Alaina Badiouja, torej iz enega največkrat uprizorjenih romanov, v katerem pot do ljubezni med gospodom Darcyjem in Elizabeth Bennet vodi skozi zamotan labirint nesporazumov, in Badioujevega javnega dialoga o ljubezni, v katerem je leta 2008 filozofu Nicholasu Troungu sporočal, da vsaka pot do ljubezni nujno vodi skozi zamotan labirint nesporazumov.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Sečoveljski Muzej solinarstva – muzej s 25-letno tradicijo, več kot deset tisoč obiskovalci na leto in željo, da bi se prerinil na Unescov seznam svetovne dediščine, je po tednu mirovanja v torek, 7. aprila 2015, vrata za štiri ure odprl s prostovoljskimi silami in sporoča, da bo tako ravnal tudi v prihodnje. Kaj se dogaja?
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Kultura
Samo bog (morda pa tudi kakšna rahločutnejša gledalka) ve, kako zelo slovensko gledališče strada feminističnih korektivov. V svetu, kjer so vsi veliki režiserji še vedno fantje, ki jim dekleta pridejo prav zgolj kot estetski detajl, in kjer kaže žensko, nosilko kakršnekoli avtonomne dejavnosti, iskati z lučjo pri belem dnevu, bi nam predstava, ki bi se te problematike zavzeto lotila, prišla še kako prav. In čeprav Ženske na robu s priloženim listjem obljubljajo, da bodo to nalogo zmogle nositi, njihova odrska resničnost prej pripoveduje zgodbo o tem, kako je pot do pekla tlakovana z dobrimi nameni.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Kultura
Usoda Mladinske knjige, naše največje založbe, ki se je zaradi delniških mahinacij uprave pod vodstvom Milana Matosa znašla v stečajni masi holdinga Zvon dve, že leta brli v vicah. Občni zbor Društva slovenskih pisateljev je 25. marca podal še enega v vrsti predlogov za izhod iz krize. Takole gre: »Založba Mladinska knjiga (naj se) vključi med strateške naložbe države skladno s sprejeto Strategijo upravljanja državnega premoženja, in sicer tako, da država ohrani absolutni večinski delež v tej gospodarski družbi. S tem se založba Mladinska knjiga prenese z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding.«
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Nataša Kramberger, pisateljica, novinarka, kmetica
Njeno ljubezensko razmerje z Berlinom, kot vsako ljubezensko razmerje, korenini v naključju. Ko je izgubila svoje študentsko domovanje, je imela premalo za najemnino v Ljubljani, a začuda dovolj za najemnino v Berlinu, in je šla in nekako ostala. Čeprav je že večkrat pakirala kovčke in se dolgo upirala temu, da bi bila Berlinčanka, zdaj počasi spoznava, da je naturalizirana. Po svojih pripombah in pritožbah ve, da tako ne govori kdo, ki nima odnosa do mesta in se ne počuti meščana.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Kultura
V Galeriji S na Ljubljanskem gradu (»Pri kapeli desno,« pove nekoliko nataknjena informatorka) Muzej novejše zgodovine predstavlja Pustolovščino poljubov – fotografsko razstavo, napaberkovano iz poljubov, ki jih je 20. stoletje zapustilo slovenski zgodovini, po izbiri in s komentarjem kustosinje Irene Uršič. Saj vem, nič se ne more meriti z nepozabnim žvaljenjem Brežnjeva s Honeckerjem, ki je odtis pustilo tudi na Berlinskem zidu. Pa vendar. Človek se mora najprej prepričati, šele potem se lahko pritožuje.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Kultura
V hotelski bar pride napravljen, kot bi prišel k birmi in kot se za literarni večer ne bi napravil noben slovenski avtor njegove generacije. Zloščeni čevlji, hlače na rob, v prsnem žepu suknjiča ima zataknjen kuli. Fant od fare, skratka. Clement Benech (1991) je francoski pisatelj najmlajše generacije. Na letošnjem festivalu Fabula se predstavlja z romanesknim prvencem, ki nosi naslov Slovensko poletje.
-
Marko Naberšnik, filmski in televizijski režiser
Režiral je drugi najbolj gledani slovenski film, vojno dramo o prvi svetovni vojni, Viktorje, Studio City, državno proslavo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) poučuje televizijsko režijo.
-
Živeti v miru, saditi krompir in sanjati
Ker lani nismo obeleževali samo stote obletnice prve svetovne vojne, marveč tudi stoto obletnico rojstva švedsko govoreče pravljičarke finskega rodu, Tove Jansson, smo tudi pri nas prevedli in natisnili zvrhan delež artiklov iz njene najbolj prepoznavne franšize – pripovedi o Muminih, njihovih družinskih prijateljih in ostali bandi iz Mumindola.
-
Slovenski jezik je dočakal slovar posebne sorte: slovar, posvečen spolu in seksualnosti. Razvezani jezik XXXY je tiskani izvleček besedja na temo pohote, spolnosti in spola, ki ga je moč najti v spletnem slovarju žive slovenščine Razvezani jezik, za katerim stoji Društvo za domače raziskave. Drobno seksi roza knjižico so zakuhali urednici Kaja Dolar in Inge Pangos, koordinatorka Alenka Pirman, ilustratorka Anne Ehrlemark in oblikovalec Ajdin Bašić.
-
Vsega zmanjka, le sovražnikov ne
Zastave – Mož – Slepota je predstava, sprešana iz treh dramskih besedil Vitomila Zupana. Bulc to rad dela, se govori. To je naredil že Cankarju. Za Cankarja sicer ne vem, vem pa, da se je Vitomil Zupan, ki se je do svojega dela vedel precej oblastno, zaživa rad razburjal nad preveliko režisersko in igralsko samovoljo. Nekaj tega tona je zaznati tudi v besedilu, ki ga je za gledališki list k predstavi prispevala večna tolmačka Zupanovega dela Ifigenija Simonović. Tak kolaž, tak pire, to ni Zupan. To je Mare Bulc.
-
Zvezdana Novaković, pevka, harfistka, igralka, performerka
Pelje naju na vrh ljubljanskega Lutkovnega gledališča, na oder pod zvezdami, in nama priredi koncert. Zapoje prekmursko ljudsko, pa bolgarsko ljudsko, igra na harfo, ki jo je izdelala sama. Vzelo ji je deset dni, delala je dvanajst ur na dan, pove.
-
V soboto, 7. februarja, na dan pred slovenskim kulturnim praznikom, je govornik na slovesnosti, ki jo vsako leto gosti srečna draga vas domača, predsednik državnega sveta Mitja Bervar poudaril, da gre za praznik, »ki nas ne razdvaja in ločuje, temveč globoko povezuje«. Njegove besede hitro dobijo ironičen podton, če vemo, da se v tem času tradicionalno podeljujejo Prešernove nagrade – odlikovanja za vrhunske umetniške dosežke, ki tako rekoč vsako leto povzročijo nekaj jeze, trenj, zgražanja, tu in tam kakšen škandal. Spomnimo se lanske prigode, ko je upravni odbor Prešernovega sklada mimo mnenja strokovne komisije za eno od področij odločil, da nagrado podeli Jožetu Možini. Ker letos posebnega škandala ni bilo, sta v ospredje stopili temi, ki podeljevanje Prešernovih nagrad spremljata tradicionalno: statistična odsotnost ustvarjalk in primerljiva odsotnost filmarjev, ki še vedno niso dočakali, da bi Prešernov sklad film obravnaval kot ločeno področje.
-
Galeriji A + A, razstavišču, ki je vse do lani gostilo slovenske predstavitve na beneških bienalih, grozi zaprtje, zato je na spletu vzniknila peticija, ki temu nasprotuje. Za zdaj jo je podpisalo 171 podpisnikov.
-
Vojna, kabaret in svinjske polovice
»Pa smo prišli na predstavo desetletja,« je rekel nekdo, ko smo stali pred vhodom v Cankarjev dom. Govori se, da je Jernej Lorenci – večkratni Borštnikov lavreat in top izvozni artikel slovenske kulture – vrhuška slovenskega teatra, teater pa paradna disciplina slovenske umetnosti, zato so bila pričakovanja ogromna. Iliada je nastala kot koprodukcija treh velikih hiš – Cankarjevega doma, ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega, postavili so jo na največji oder v državi. Poleg tega je klasika in ljudje imamo klasiko radi. Orjaški projekt, skratka, ki so ga mnogi hvalili, še preden je dočakal krstno uprizoritev.
-
Je avtor s kresnikom nagrajenega romana Telesa v temi, ki po raztrganih koščkih fabule pripoveduje zgodbo velikega slovenskega pisatelja, ki zboli za rakom, ostane brez mod, odrezan od sveta konvencionalne spolnosti in nezmožen napisati tradicionalen, linearen roman. Kaj takega kot »velik slovenski pisatelj« ne obstaja, pravi.
