-
Festival stripa TINTA, Ljubljana
Za vse stripovske sladokusce se je 10. oktobra začel ljubljanski festival stripa TINTA s pestro paleto dogodkov, ki se raztezajo od razstav in predavanj do delavnic in filmskih projekcij. V goste prihaja tudi četverica slovitih mojstrov stripovskega izraza, in sicer David Lloyd, legendarni britanski stripar in risar znamenite V for Vendetta, Marc-Antoine Mathieu, francoski umetnik, ki se poigrava s svetlobo in sencami, Olivier Schrauwen, trenutno eden najbolj iskanih in samosvojih avtorjev v svetu alternativnega stripa, in Bastien Vives, predstavnik nove generacije francoskega stripa. Osrednji festivalski dogodki bodo potekali na različnih prizoriščih v Ljubljani, več o programu pa si lahko preberete na spletni strani www.tinta.si. Naj še namignemo, da so skoraj vsi dogodki v sklopu festivala za obiskovalce brezplačni.
-
Pogovori o ljubezni, SNG Drama, Ljubljana
»Ljubezen je pravzaprav iskanje govorice. Nenehno, stalno iskanje. Večinoma so nesporazumi v govorici ljubezni. Ko govorimo govorico ljubezni, se nam samo zdi, da jo govorimo, ker skoraj zmeraj govorimo govorico sebe; iz sebe, o sebi in zase; drugi je samo zvočilo nas samih: da se bolje slišimo in da se naš užitek ob poslušanju govorice sebe še poveča. Zato redko govorimo govorico ljubezni,« je o predstavi Pogovori o ljubezni zapisal njen režiser Jernej Lorenci. V njej bodo nastopili Barbara Folchitto, Daniele Gaggianesi, Janez Škof, Jelena Laban, Karmen Bardak, Krist Lleshi, Maruša Majer, Matia Llupa, Srdjan Grahovac in Zvezdana Novaković, uprizoritve pa bodo na sporedu vsak večer do 18. oktobra, z izjemo nedelje, 13. oktobra.
-
Ne ravno strpna Slovenija
V povprečju se 76 odstotkov Evropejk in Evropejcev strinja, da bi morale biti pravice homoseksualcev izenačene s pravicami heteroseksualcev. Tako je pokazala zadnja raziskava evropske komisije. Gre za spodbudno število, ki pa postane zanimivo, ko analizo pogledamo podrobneje. Pri vprašanju pravic spolnih manjšin so razlike med državami ogromne.
-
Ustanova: Johana, Klub Monokel, Ljubljana
Johana Bogičević je srbska didžejka in vizualna umetnica. Od leta 2010 z Dušanom Lilićem skupaj nastopata pod imenom Banda Panda. V domačem Beogradu soorganizira seriji dogodkov Bipolar, ki v goste vabi tuje »left-field« artiste, in F-society, ki promovira lokalne ženske umetnice, zaradi česar predstavlja prominenten del beograjske klubske underground scene. Njeni glasbi lahko prisluhnete tudi na Soundcloudu , in sicer na spletnem naslovu soundcloud.com/johana-bogicevic.
-
-
9. Trienale sodobne umetnosti U3: Živo in mrtvo, Moderna galerija
S čim se v današnjem času ukvarja avantgarda v Sloveniji? Ali je avantgarda v Sloveniji živa ali ne? Kustos Vit Havránek je med terenskimi raziskavami ugotovil, da je oboje hkrati – živa in mrtva. Razstavljajo: Urška Aplinc, Nika Autor, Živa Božičnik Rebec, Mateja Bučar, Vuk Ćosić, Lenka Đorojević, Ryuzo Fukuhara, Marina Gržinić & Aina Šmid, Đejmi Hadrović, Borut Hlupič, Ištvan Išt Huzjan, Stane Klančnik, Barbora Kleinhamplová, Aleksej Kljujkov & Vasil Artamonov, Lene Lekše, Iza Pavlina, Franc Purg, Peter Rauch, Edvard Ravnikar, Teja Reba, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, Andrej Škufca, Aleksandra Vajd, Otty Widasari in Dalibor Bori Zupančič.
-
Ben Jonson: Volpone, MGL
Komedija Volpone elizabetinskega dramatika Bena Jonsona govori o človekovem hlepenju po denarju, prestižu, mladosti in ugodju, pa tudi o njegovi zmožnosti pretvarjanja in poigravanja z drugimi ljudmi. Premožni beneški plemič Volpone (lisjak) se pretvarja, da je na smrt bolan. Z lažnimi obljubami, da jim bo zapustil vse svoje imetje, zavaja in privablja lovce na dediščino, pri tem pa mu pomaga prisklednik Mosca (podrepna muha). Pri Volponeju si kljuko podajajo Voltore (jastreb), Corbaccio (krokar) in Corvino (vran), ki med seboj tekmujejo v prilizovanju, prinašajo dragocena darila in Volponeju obljubljajo nezaslišane usluge. V predstavi, ki jo režira Diego de Brea, igrajo Primož Pirnat, Jaka Lah, Gašper Jarni, Jožef Ropoša, Ana Pavlin, Matej Zemljič, Mario Dragojević, Boris Kerč, Tanja Dimitrievska in Jernej Gašperin.
-
Rasizem v ljubljanskem klubu
Varnostniki naj bi bili v nočnih klubih zato, da bi se obiskovalci počutili varne, pa tudi zato, da bi opozorili ali v skrajnem primeru odstranili tiste, ki so moteči. Tako je na razviti klubski sceni v tujini. Pri nas pa so z varnostnimi službami, ki varujejo klube (za obiskovalce jim, če sodimo po njihovih dejanjih, dostikrat ni mar), pogosto težave. Incidentov med njimi in obiskovalci je pri nas veliko, preveč. Sporne varnostnike v najboljšem primeru kot grešne kozle premestijo ali umaknejo, sporno varnostno službo pa obdržijo. Prav zato, ker gre za konflikten posel, ki lahko vpliva na dobro ime družbe, se večje varnostne službe z varovanjem klubov ne ukvarjajo. Tiste, ki se, pa bi morale varnostnike »pri vratih« klubov sistematičneje poučevati o pomenu strpnosti in primernega vedenja ter odnosa do obiskovalcev.
-
Korupcija po evropsko
Ko je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen uradno predstavila, kako je resorje porazdelila med komisarske kandidate, so se takoj pojavile pripombe, da so nekateri izmed njih obremenjeni s korupcijskimi zgodbami. To so denimo Poljak Janusz Wojciechowski in Francozinja Sylvie Goulard, ki ju preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam Olaf, Madžar László Trócsányi, ki je, ko je bil pravosodni minister, pripravil sporne reforme madžarskega pravosodja, zaradi katerih se je Budimpešta zapletla v spor z Brusljem, in Romunka Rovana Plumb, vpletena v starejšo korupcijsko afero. Zaslišanja kandidatov bodo prihodnje dni, vprašanje pa je, kakšen vpliv na izvolitev bo imela njihova preteklost.
-
Rudi Šeligo: Izobčenke, SNG Drama (Mala drama)
Izobčenke avtorja Rudija Šeliga pripovedujejo o tistih delih v nas, ki jih lahko poimenujemo dušni prostori. Kar pa je prostor duše, je tudi prostor rituala, predvsem gledališkega. Šeliga fascinira magija v gledališču in ta uprizoritev se dotika tistega vidika magije, ki nagovarja najranljivejše plati človeka. Če pomislimo, da v vsakem od nas, ne glede na to, ali je moški ali ženska, obstaja homo ludens, potem bi ta predstava hotela tega človeka priklicati na površje. V predstavi bodo nastopili Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina Puntar in Samo Kutin.
-
Mina Fina: Samo to veš, da moraš, Ravnikar Gallery Space
Človeške figure so zarisi ustvarjanja vizualne umetnice Mine Fine, ki skozi skico, risbo in grafiko raziskuje ženska telesa kot gradnike naših identitet in emocij, strnjenih v materialistični obliki. Kontekst ustvarjanja je nastal, ko je umetnica v začetnih delih izrisovala podobe žensk iz pornografskih revij iz 80. in 90. let, ki so delovala kot vizualna navodila, kako moraš izgledati, če hočeš biti privlačen, uspešen in srečen. Sledilo je snovanje (avto)portretov, ki pred gledalca postavijo vprašanje, kako najti sebe v svetu, polnem ponotranjenih norm in družbenih vzorcev. Naslov razstave ’Samo to veš, da moraš’ pa je vzet iz poezije Tomaža Šalamuna.
-
Shortparis, Kino Šiška
Po nastopu na lanskem festivalu MENT Ljubljana se k nam s samostojnim koncertom vrača eden najaktraktivnejših ruskih koncertnih bendov, Shortparis. Fantje se bodo v Šiški ustavili na svoji prvi evropski turneji, v sklopu katere polnijo klube od Varšave do Liverpoola. Shortparisovi provokativni glasbeni rituali se odražajo v raznovrstnih izraznih oblikah, od skladb in videospotov do performansa. Temačne elektronske zvoke, ki jih pod poveljstvom karizmatičnega pevca Nikolaja Komjagina izvaja petčlanska zasedba s kar dvema bobnarjema, so pri britanski spletni reviji The Quietus označili za »ambiciozne, neverjetno pretenciozne, erotične, vznemirljive, nemogoče za popredalčkati, rahlo odklonske, zabavne za ples in nabite z revolucionarnim potencialom«.
-
Kjara’s Dance Project: Human, Cankarjev dom
Plesna predstava Human kolektiva Kjara’s Dance Project se dogaja na letališkem terminalu, koreografija pa prikazuje skeniranje, varnostne preglede in čakalne vrste, torej rituale nadzora. V čakanju na let se vzpostavi naključni kolektiv potnikov, ki nihajo med virtualno in resnično prisotnostjo. Ustvarjalci predstave raziskujejo vpliv mobilnosti na identiteto posameznika. S fragmentacijo družbe virtualna skupnost nadomešča pripadnost svojemu plemenu. Je sodobna skupnost dovolj, da zadovolji našo potrebo po sočloveku? Plesalci: Jernej Bizjak, Drejc Derganc, Mateja Železnik, Rebecca Moriondo, Kaja Lin Jagodič Avguštin, Anja Möderndorfer, Jure Gostinčar, Staša Tušar, Kany Obenga, Katarina Čegovnik.
-
Róisín Murphy, Neomi, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
Na otvoritvenem koncertu serije Kurzschluss LIVE! dogodkov bo nastopila elektropop senzacija Róisín Murphy, ki je zaslovela v dvojcu Moloko konec devetdesetih, zadnja leta pa se je pretekle slave že pošteno otresla, saj je zgradila tudi prepričljivo samostojno kariero. Za sabo ima že štiri samostojne albume ter tudi številne hite, med katere sodijo Overpowered, You Know Me Better in Let Me Know. V Ljubljani bo nastopila že tretjič, tokrat s stvaritvami s projekta All My Dreams. Občinstvo bo ogrevala ljubljanska zasedba Neomi, ki bo predstavila tudi nekaj gradiva s prihajajoče nove plošče.
-
Oscar Wilde: Saloma, SNG Drama Ljubljana
Režiser Eduard Miler je za oder Drame priredil Salomo, nepozabno klasiko Oscarja Wilda, ki se dogaja v bibličnem prostoru in času, na bibličnem palestinskem ozemlju, kjer se srečujejo različni narodi, kulture, religije in filozofije. Gre za svet v malem in ta svet je Babilon, kraj razvrata in »nemoralnosti«. V zraku je prihod nečesa, kot dokaz, da je razvratna civilizacija ‒ nenehno prekrojenih zemljevidov ‒ tik pred sesutjem oziroma pred novim rojstvom. V uprizoritvi bodo nastopili Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec, Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar in Matic Valič.
-
Tudi šport je politika
»Umaknite izraelski apartheid iz nogometa!« se je glasil naslov javnega poziva Gibanja za pravice Palestincev (GPP), katerega člani so se nato 9. septembra na stadionu Stožice v Ljubljani udeležili kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo 2020 med Slovenijo in Izraelom. Z udeležbo so želeli opozoriti, da Izrael krši pravila svetovne nogometne zveze Fifa in zato v športu ne bi smelo biti prostora zanj.
-
Syntapiens::IZ/ REKA, REKA, Osmo/ za, Slovenska 54
Gledališka predstava umetniškega spoja Živadinov-Zupančič-Turšič je zgodba o igralki Ivi Zupančič, ki je kmalu po drugi svetovni vojni odigrala na Odru 57 prelomne vloge, od Ismene v Antigoni Dominika Smoleta do predstave Otroka reke dramatika Daneta Zajca, ki je doživela svojo praizvedbo leta 1962. V slednji je Iva Zupančič odigrala vlogo Reke. Ta pomembni gledališko-igralski trenutek se je nepričakovano ponovil v še bolj nepričakovanem dogodku na koncu 20. stoletja. Obe gledališki situaciji sta jo kanonizirali med naše največje gledališke igralke. Rezervacija vstopnic na info@delak.eu.
-
Futurski, Letni oder Gala hale, Ljubljana
Domača zasedba Futurski, ki je svojo glasbeno pot začela leta 2015, je letos junija v samozaložbi izdala drugi kratkometražni album Emotional Tourist, ki prinaša sintetične in melanholične ritme. Futurski so koncertirali tudi zunaj naših meja, in sicer na Češkem, Slovaškem, Poljskem in v Veliki Britaniji, pa tudi na zagrebškem festivalu INmusic in dunajskem Waves Vienna. Sintpop skupina je sicer nastala iz ostankov garažne indie rock zasedbe Barely Modern, katere člana sta bila ustanovna člana benda Futurski, Jan Vihar in Žiga Petkovšek.
-
Goran Vojnović: Rajzefiber, Prešernovo gledališče Kranj
Gledališka predstava Rajzefiber Gorana Vojnovića spaja duh časa liberalnega sveta, ki se pretvarja, da teži k solidarnosti in človekoljubju, hkrati pa nas na vsakem koraku v resnici od tega odmika. Uprizoritev je režirala ena vidnejših hrvaških režiserk Anica Tomić. V zgodbi spremljamo Saša, ki je prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo, obenem pa iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Sašu je skrb za mamo odveč, vendar mu je to idealen izgovor, da se ne more pridružiti punci, ki je odšla študirat v London. Sanje o boljšem življenju v tujini se hitro razblinijo z njegovim spoznanjem, da bo tam za vedno tujec, da je tujina svet izločencev, svet tesnobe, osamljenosti in neprilagojenosti, kjer ne bo nikomur več pripadal. V predstavi bodo nastopili Aljoša Ternovšek, Miha Rodman, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik, Lina Akif, Ciril Roblek in Tarek Rashid.
-
Katoliška fakulteta
»Vsebina študija vas bo navdušila, ugodna šolnina pa presenetila!« Tako se glasi naslov oglasnega članka na enem izmed časopisnih portalov, dodana pa je fotografija, na kateri piše, »ko višja kakovost stane manj«.
-
Operators & Bernays Propaganda, Kino Šiška
Pod vodstvom Dana Boecknerja (Wolf Parade, Handsome Furs, Divine Fits) se po treh letih v Šiško vrača kanadska zasedba Operators, ki je nastala leta 2014. Občinstvo bodo ogrevali Bernays Propaganda.
-
Umetnost je omara, Slovensko mladinsko gledališče
Uprizoritev Umetnost je omara izhaja iz sveta Daniila Harmsa, ki nas nagovarja v poetičnem jeziku na meji med tragičnim in komičnim. Čemu Harms danes? Globalni svet dosega vrtoglave vrhove človeške neumnosti, nesmisla in etičnega razkroja, menijo ustvarjalci predstave in dodajajo, da je najhujša otopelost, ki postaja nekaj povsem vsakdanjega in se zdi neizbežna. »Razkroj vrednot je samoumeven in banalnost naših dni je postala navada. Temelj sodobnega sveta je absurd. In Harms je eden prvih absurdistov,« so zapisali. Predstavo je režiral Ivan Peternelj, v njej pa bodo nastopili Daša Doberšek, Janja Majzelj, Blaž Šef in Matija Vastl.
-
Podgane, Gledališče Glej
V nedeljo, 8. septembra, bo ob 22. uri v Gledališču Glej premiera gledališke predstave Podgane v režiji Marka Čeha, v njej pa igrajo Niko Goršič, Andrej Zupanec, Klemen Janežič, Kristina Aleksova in drugi. Uprizoritev obravnava rastoči prepad med bogatimi in revnimi, beg pred realnostjo v užitek, bolečo izkušnjo vojne ter grožnjo nacifašizma. Dogajanje je postavljeno v Evropo v dvajsetih letih 20. stoletja, avtor Ernst Toller je namreč dramo napisal na pogorišču zatrte levičarske vstaje in v družbi, ki jo je prevevala nezmožnost enakosti v novem svetu, nad njo pa se je zgrinjal temen oblak rastoče politike sovraštva in populizma. Zveni znano? Ja, zgodovina se ponavlja. Njegov tekst tudi sto let kasneje z enako ostrino zareže v sodobno klavstrofobično družbo, ki se vse bolj obrača v globalno skrajno desnico. Kakšno vlogo lahko danes igra sodobno (angažirano) gledališče? Je mogoče spektakel kritizirati z njegovim lastnim orodjem? Je angažirano gledališče zgolj metoda pranja lastne vesti? Na ta in druga vprašanja bodo skušale odgovoriti Podgane, ki živijo v svetu, kjer so vsi lahko le nezaželena populacija.
-
#FUKSi, Tobačna, Ljubljana
Zadnji počitniški konec tedna bo ljubljansko Tobačno razgibal tretji Festival urbane kulture Slovenija #FUKSi, na katerem bodo 30. in 31. avgusta nastopili David Morales z ekipo Pure Oldies Goldies, norveška zvezdnika Röyksopp in DJ Zeds, ki bo v svoji Sladici gostil trnovskega raperja Klemna Klemna ter švedsko pevko Marino Martensson. Več informacij na spletki www.fuksi.si.
-
Andrea Musa: Salty Air, Ravnikar Gallery Space
Andrea Musa je v Nemčiji rojena hrvaška vizualna umetnica, ki pri svojem ustvarjanju spaja slikarstvo, fotografijo, instalacije in tudi pisano besedo. Njeno delo raziskuje identitete znotraj časa in prostora, tega koncepta se drži tudi pri najnovejši razstavi Salty Air (2017-2020). Slednja na ogled ponuja serijo slik, ki so nadaljevanje ustvarjanja, ki ga je razstavila v prejšnjem projektu Spatio-temporal lapse (2014-2016), osredotočenem na nezavednih spominih posameznika.
-
Božo Vrećo, KC Janeza Trdine, Novo mesto
Božo Vrećo, bosanski glasbenik in umetnik, odličen interpret in avtor sevdalink, je eden najbolj zanimivih izvajalcev sevdaha nove dobe in sveža zvezda svetovnih odrov glasb sveta. Nič čudnega, da se ga je prijel vzdevek »princ sevdaha angelskega glasu«, saj je izjemen vokalist zavidljivih glasovnih višin, ki sevdah na pretanjen način nadgrajuje s prvinami jazza, bluesa in soula. Vse skupaj spretno dopolnjuje s performansom, ki spaja občasne plesne vložke, v katerih prikliče mistični ples vrtečih se dervišev. V Novem mestu bo nastopil z bobnarjem Kadirjem Doganom in Aktašom Erdoganom (ud, ney, duduk) in ponudil edinstvene a cappella poustvaritve otožnih in tragičnih ljubezenskih skladb, ki se pojavljajo v gledaliških produkcijah in dokumentarnih filmih. Celo časnik The New York Times omenja njegov »angelski« glas ter umetnika in njegovo delo šteje kot »sinonim za svobodo«. Če si ga ne boste mogli ogledati tokrat, pa bo pri nas ponovno nastopil 17. oktobra v Cankarjevem domu.
-
Saška Rakef, gledališka ustvarjalka, za katero je zvok vidnejši od giba
Saška Rakef v svojem ustvarjanju spaja več vlog, ki so med seboj tesno povezane. Je dramatičarka in radijska novinarka, kar pomeni, da v obeh vlogah pripoveduje zgodbe – četudi se zakonitosti pripovedovanja zgodb v medijskem prostoru razlikujejo od tistih v gledališkem. A v času lažnih novic se meje med temi zakonitostmi žal vse bolj brišejo. Najpomembnejši del njenega avtorskega ustvarjanja so prav projekti, ki nastajajo na presečišču dveh svetov – radijske in gledališke umetnosti, v zadnjih letih namreč raziskuje predvsem zvočni performans. Gledalstvo tako spreminja v poslušalstvo in jih uči branja zvočnih tekstur, tempa, ritma.
-
Tanja Vujinović: MetaVrt Sfera2, Galerija Loža, Koper
V koprski Loži bo razstavljala mednarodno uveljavljena intermedijska umetnica Tanja Vujinović. Od leta 1997 so bila njena dela razstavljena v številnih pomembnih galerijah in muzejih po svetu, njeno več kot dvajsetletno ustvarjanje pa temelji na raziskovanju, ki združuje tradicionalne umetniške discipline z novimi tehnologijami. Predvsem se osredotoča na tehnologije in njihov vpliv na človeka in naravo.
-
Noč v stari Ljubljani
Tudi letos bo prestolnica gostila Noč v stari Ljubljani, tokrat bo na otvoritvenem koncertu 29. avgusta ob 20. uri na Novem trgu nastopil radijski Big Band s štirimi gostujočimi glasbeniki, švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, makedonsko-slovenskim klarinetistom Goranom Bojčevskim, slovenskim multiinštrumentalistom Boštjanom Gombačem in slovenskim tolkalistom Ninom Mureškićem. Koncerti bodo potekali vsak večer tudi na drugih trgih, Dvornem, Starem in Gornjem, med drugimi pa bodo nastopili tudi madžarski kvintet Babra, mednarodna zasedba The Balkan Experience of Song and Ritual, power gipsy dance orkester iz Firenc Baro Drom, kanadski kitarist in skladatelj Shaun Ferguson, mednarodna skupina Invisible World, špansko-izraelska zasedba Sankofa Choir in številni drugi. Obisk vseh koncertov je brezplačen, več pa si lahko preberete na imagosloveniae.net/dogodek/noci-v-stari-ljubljani.
-
Mladi levi, različna prizorišča
Dvaindvajseti mednarodni festival Mladi levi se letos časovno ujema s 15-letnico prenovljene Stare elektrarne, v kateri bo potekal tudi del programa, sicer pa bo slednji razpršen po različnih prizoriščih v prestolnici. Festival letos zaznamujeta dva fokusa: na eni strani čustveni materializem, na drugi pa dokumentarno-raziskovalni pristop. Mladi levi poskušajo slediti aktualnim temam in dajejo prednost umetnikom, ki so družbenokritični znanilci. Med novitetami tokrat gostijo predstavo iz Sardinije v režiji avtorja Alessandra Serre Macbettu, na prvi festivalski dan pa se bodo na odru dvorane športnega društva Tabor predstavili tudi trije estonski avtorji, Mart Kangro, Juhan Ulfsak in Eero Epner, s predstavo Delavnica. Podrobnejši opis programa letošnjih Mladih levov je na spletnem naslovu www.bunker.si/mladi-levi.
-
Objestni vozniki
Pred kratkim se je v javnosti pojavil poziv, katerega podpisniki od politike zahtevajo korenite spremembe zakona, ki ureja vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Takšno objestno ravnanje v naravi ne uničuje zgolj površin in rastja, poleg tega s hrupom moti živali in okoliške prebivalce. Podpisnice in podpisniki, med katerimi so med prvopodpisanimi Boris Vezjak, Rajko Muršič, Urša Zgojznik, Dušan Plut, Srečo Dragoš, Luka Omladič, Božo Repe in Vlado Miheljak, so zapisali, da se je v Sloveniji razpasla nekultura uničevanja naravnega okolja in da noben obisk v gozdovih, na travnikih in tudi na zaščitenih območjih ali priljubljenih izletniških točkah ne mine brez spremljave hrupa, izpušnih plinov in nevarnosti za mimoidoče in voznike same. Zato se sprašujejo, ali so ministrstvo za okolje in prostor in poslanke ter poslanci, ki sprejemajo zakone, res storili vse, da bi naravo, živali, lastnike zemljišč in državljanke in državljane zavarovali pred prepovedanim ravnanjem objestnežev. »Upamo si trditi, da se situacija z leti slabša in postaja nepregledna, uporabniki pa vedno bolj pogumni in tudi organizirani. Za njihova ravnanja ni najmanjšega opravičila in nobenega razloga za toleranco.
