-
Theresia Walser: Taka sem kot vi, rada imam jabolka, MGL
Za prvo slovensko uprizoritev črne komedije Theresie Walser Taka sem kot vi, rada imam jabolka, je poskrbelo Mestno gledališče Ljubljansko (MGL). Četudi omenjena dramatičarka sodi med bolj uveljavljene, smo jo v slovenskem gledališkem prostoru doslej poznali zgolj po njenem delu King Kongove hčerke. Za naslov drame, ki pred nas postavi soproge treh nekdanjih diktatorjev in njihovega simultanega prevajalca, naj bi si Theresia Walser cinično izposodila citat nekdanjega libijskega voditelja Omarja Moamerja el Gadafija. Slovenski prevod je delo Milana Štefeta, režijsko taktirko pa je prevzel Boris Ostan. V predstavi nastopajo Mario Dragojević, Ajda Smrekar, Tjaša Železnik in Jette Ostan Vejrup.
-
Irwin: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina / Heroji 1941–1945, Galerija Božidar Jakac
V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki bodo v petek, 26. aprila, ob 18. uri v nekdanji samostanski cerkvi odprli eno od osrednjih razstav letošnjega leta – mednarodno razstavo Irwin: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina / Heroji 1941–1945. Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Republike Srbske iz Banjaluke in Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine iz Sarajeva. Gre za 87 portretov narodnih herojev, uokvirjenih v značilne okvirje kultne umetniške skupine Irwin. Koncept njene tokratne razstave je manipulacija z memorijo vidnega, kostanjeviška postavitev pa skupaj z ambientom deluje kot celostna umetnina.
-
Lenny Kravitz, Arena Stožice
V Ljubljano se v okviru svetovne turneje vrača ameriški pop rock zvezdnik Lenny Kravitz, ki je lani izdal enajsti studijski album Raise Vibration. Evropski del koncertov bo začel prav v slovenski prestolnici, pri aktualnem singlu Low pa lahko poleg Lennyjevega slišimo tudi vokal pokojnega Michaela Jacksona. Kravitz je v skoraj tri desetletja trajajoči glasbeni karieri spretno združeval rock, pop, soul in funk, po svetu prodal skoraj 40 milijonov plošč, prejel štiri prestižne nagrade grammy in nanizal vrsto uspešnic, kot so Mr. Cab Driver, Be, Mama Said, It Ain’t Over ’til It’s Over in Are You Gonna Go My Way?, ki so iz njega naredile emtivijevsko ikono. Da je zanimanje za njegovo glasbo še vedno veliko, priča podatek, da so vstopnice za ljubljanski koncert že skoraj povsem pošle.
-
Šarčeve tehnične ovire
Cerar, pospravi svoje smeti,« piše na transparentu, obešenem na ograji, »tehnični oviri« ob Kolpi, le nekaj korakov stran pa v oči bode napis: »Stanovanj in služb primanjkuje, denar za žico je tu.«
-
-
Vasko Atanasovski Trio: 10 let delovanja, Božidar, Ljubljana
Vasko Atanasovski Trio, ki bo v Božidarju praznoval desetletje ustvarjanja, nekateri opisujejo kot glasbeno posebnost v lokalni, regionalni in svetovni glasbeni krajini. Za seboj ima tri albume in gostovanja na Kitajskem, v Argentini, po raznih koncih Evrope in v Indiji. Ena od številnih posebnosti brezkompromisnega tria je, da je nedavno postal četverec, saj je svoji postavi končno dodal manjkajoči člen ritem sekcije. Trio torej poleg Vaska sestavljata bobnar in tolkalec Marjan Stanić, kitarist Dejan Lapanja in kontrabasist Žiga Golob. Besedila v angleščini, srbohrvaščini in slovenščini so večinoma osebnoizpovedna, ljubezenska, a prepletena z duhovitimi metaforami.
-
Heinrich von Kleist: Razbiti vrč, SNG Drama Ljubljana
Večplastna komedija Heinricha von Kleista Razbiti vrč je eno od njegovih najznamenitejših iger in obenem kánonsko delo nemške romantike. Slovensko različico je priredil in prevedel Andrej Rozman Roza, uprizoritev pa je režiral Vito Taufer. Dramsko besedilo z začetka 19. stoletja govori o starejšem moškem na visokem družbenem položaju, ki s svojimi dejanji povzroči hude težave mlajši ženski, pri tem pa je pripravljen narediti vse za ohranitev lastnega statusa quo. Kleistov Razbiti vrč je nastal le nekoliko zatem, ko se je z Linhartovima veseloigrama rodilo naše sodobno gledališče. Vplivni in ugledni gospodje, ki si proti njihovi volji želijo telesne intimnosti s socialno nižje stoječimi lepimi mladimi dekleti, so bili svetu komedije namreč znani že davno pred škandali, ki so z gibanjem #MeToo zatresli Hollywood. V predstavi med drugimi igrajo tudi Jurij Zrnec, Marko Mandić in Maruša Majer.
-
Zora Plešnar: Retrospektiva, UGM
V petek, 19. aprila, se bo ob 19. uri v Umetnostni galeriji Maribor odprla razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tri desetletja trajajočem delovanju je slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli, obenem pa se je vseskozi posvečala tudi portretom.
-
Tresk #10, Kino Šiška & Klub K4
Ob petdesetletnici Radia Študent tudi Festival Tresk praznuje jubilej ob desetletnici. Organiziran bo pester mednarodni koncertni program, ob njem pa sejem glasbenega založništva, na katerem se bodo predstavile številne domače in po novem tudi tuje neodvisne založbe. Ne bodo umanjkale niti kreativne glasbene delavnice, okrogle mize ter podelitev nagrad zmagovalcem natečajev. Prvi dan festivala, ki bo potekal v Študentskem kampusu, bodo na Rave Petku nastopili: parrish smith/Niz, Christian Kroupa/Alleged Witches, Strahinja Arbutina/Hr in Warrego Valles. Celoten program najdete na spletnem naslovu tresk.si/node.
-
Jelena Bando: By The Bay, Ravnikar Gallery Space
Najnovejša serija del vizualne umetnice Jelene Bando ponuja kritični premislek o njenem nedavnem obisku Vietnama. S sklopom risb in slik si umetnica posebej prizadeva predstaviti svoje vtise o najpriljubljenejši turistični točki v Vietnamu, zalivu Halong, ki je pod Unescovo zaščito. Njegova posebnost je tisoče impozantnih apnenčastih otočkov, poraslih z deževnim gozdom. V poglobljeno in nepričakovano subtilnost tega kraja vdirajo dušeče količine turističnih čolnov, ladjic in kajakov. Osebna izkušnja je v njej zanetila množico vprašanj glede človekovega odnosa do narave, na čemer je utemeljila ta sklop del.
-
Černigoj, Kosovel, Spacal: Magičnost prostora, Galerija Lojzeta Spacala, Grad Štanjel in Kosovelova soba
Galerija Lojzeta Spacala v Štanjelu, ki je lani praznovala 30-letnico delovanja, odpira razstavo, ki povezuje tri ključne umetnike Krasa. Na videz nepovezljive ustvarjalne poti so se križale na najrazličnejše načine, največji skupni imenovalec pa je Kras, pokrajina, iz katere so črpali navdih in jo kulturno neizbrisno zaznamovali. V organizaciji razstave z naslovom Magičnost prostora so se prepletla tri kraška razstavišča: Galerija Avgusta Černigoja, Kosovelova soba (Ljudska univerza Sežana) in Galerija Lojzeta Spacala ter dela z njimi povezanimi umetniki: Avgusta Černigoja, Srečka Kosovela in Lojzeta Spacala. Tako je nastala pomembna kulturna pot med Lipico, Sežano in Štanjelom.
-
Razprodaja stare šare
Albanija se že skoraj tri desetletja, od padca prejšnjega režima, neuspešno trudi prodati letala sovjetske in kitajske izdelave. Leta 2009 se je priključila Natu, zato mora, kot pravi minister Bardhyl Kollçaku, nadgraditi standarde orožja. S tem želi začeti »novo poglavje«.
-
Lažne novice za otroke
Spletna igra Bad News, ki ljudi ozavešča o tem, kako na spletu zaznati dezinformacije in lažne novice, je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Poleg tega je na voljo še različica junior, namenjena otrokom, starim od osem do deset let.
-
Andraž Kržič: Poetika virtualnosti, Center slovanskih kultur France Prešeren
Avtor razstave Poetika virtualnosti Andraž Kržič je diplomiral na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Že v diplomskem delu, zlasti pa po diplomi se je začel ukvarjati s 3D-računalniško animacijo in digitalno ilustracijo. Znanje je izpopolnjeval na Filmski šoli v Vancouvru v Kanadi, kjer je diplomiral na oddelku za 3D-animacijo in vizualne efekte. Na razstavi predstavlja dela zadnjih let pa tudi nekaj starejših del in del iz Kanade, ki doslej še niso bila na ogled javnosti.
-
Lene Lekše: Sokolovo oko/Under the Eagle’s Gaze, DobraVaga
V projektu Sokolovo oko se mlada multimedijska umetnica ukvarja z intimnostjo in nadzorom ter raziskuje utopično željo po iskanju naravnega in naključnega v virtualnem prostoru. Predstavila bo ozadje nastanka filma Under the Eagle’s Gaze, ustvarjenega s pomočjo spletnih kamer, ki je z montažo v živo gledalcem v realnem času prikazoval posnetke živali v klasični maniri dokumentarnega filma. Lene Lekše (letnik 1995) je leta 2018 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje magistrski študij. V času študija se je v okviru izmenjave eno leto šolala na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem.
-
Addamsovi, MGL
Družina Addams se je prvič pojavila v stripu, ki ga je ameriški risar Charles Addams leta 1938 začel objavljati v tedniku The New Yorker. Znani stripovski liki, oče Gomez in mati Morticia, otroka Wednesday in Pugsley, stric Fester, babica, strežaj Lurch, Stvar in drugi, so v šestdesetih letih 20. stoletja nastopili tudi v priljubljeni TV-seriji. Najbolj so zasloveli v dveh filmih Barryja Sonnenfelda z začetka devetdesetih let, v katerih so blesteli Raúl Juliá kot Gomez, Anjelica Huston kot Morticia, Christina Ricci kot Wednesday in drugi. Muzikal je bil na Broadwayu krstno uprizorjen aprila 2010, ekscentrične aristokrate pa si lahko zdaj ogledate tudi na odru ljubljanskega gledališča, in sicer v prevodu Andreja Rozmana - Roze in v režiji Aleksandra Popovskega.
-
25 : 1
Spletni portal Metina lista je objavil podatek o sestavi senata Fakultete za elektrotehniko za novo mandatno obdobje. Številke so skrb zbujajoče zaradi razmerja med moškimi in ženskami, novi senat namreč sestavlja 25 članov, med njimi pa naj ne bi bilo nobene ženske. Pravi podatek je malenkost drugačen, v senatu, kot trdijo na fakulteti, res sedi 25 moških (eden izmed njih je dekan), poleg pa je vseeno ena ženska. Osamljena senatorka sicer ne spremeni ničesar.
-
Soap&Skin + Jungstötter, Kino Šiška
Dunajska alter pop zvezdnica Soap&Skin se v Šiško vrača z novim albumom, prvim v šestih letih, v katerih je med drugim z Apparatom posnela skladbo z naslovom Goodbye, ki jo najbrž poznate iz uvodne špico priljubljene Netflixove serije Dark, ter se z Anno Calvi, Lætitio Sadier in Jeanne Added ganljivo poklonila pokojnemu pop kameleonu Davidu Bowieju. Pred Soap&Skin bo občinstvo ogreval mladi Fabian Altstötter, ki je glasbeno pot začel že v najstniških letih, in sicer kot ustanovitelj benda Sizarr. Danes pa navdušuje pod umetniškim imenom Jungstötter.
-
That is to say, everyone, Ravnikar Gallery Space
Za mnoge umetnike so skicirke nekaj najvrednejšega, kar imajo. So kot prenosni arhivi časov in prostorov, mikrosvet dnevniških oblik in zbirk pobega. Četudi so skicirke včasih priložnost za osebni prostor in premislek ter pomenijo varnost umika, kjer se ne počne ničesar, jih umetniki uporabljajo za odpiranje in širjenje svoje likovne ustvarjalnosti, ohranjanje svobodne kretnje, za svoje prve osnutke in zaznamke, lahko pa so tudi prostor nevednosti in brezčasja. Podobe, ki jih najdemo v skicirkah, so pogosto neobremenjene, zato umetnikom omogočajo, da rišejo brez pritiska in vnaprej določenega cilja. S svojo intimno dnevniško formo skicirke pogosto ostajajo zasebne in zaprte, redko odprte za javnost pa nam ponujajo in predstavljajo neprecenljiv vpogled v raznolikost ustvarjalnih procesov in raziskovanj posameznih umetniških praks. Pri razstavi izbranih skicirk That is to say, everyone bodo na ogled dela Nevene Aleksovski, Ivane Bajec, Nine Čelhar, Mine Fine, Simona Kocjančiča, Maje Babič Košir, Mihe Perneta, Helene Tahir in Leona Zuodarja.
-
Nasprotje stvari, Slovensko mladinsko gledališče
Pretiravanje, parodija, provokacija in subverzivna igra z mejami med realnostjo in fejkom so v tekmi za politično pozornost postali izjemno uigrana sredstva populizma. Žrtev teh manipulacij pa je »mali« človek. V uprizoritvi režiserja Borisa Nikitina Nasprotje stvari bodo nastopili Primož Bezjak, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blaž Šef in Stane Tomazin, ki so sodelovali tudi pri končni različici besedila.
-
Nekulturni neplačniki
V Sloveniji so z neplačniki še vedno težave, veliko jih je tudi v umetnosti in glasbenem ustvarjanju. Glasba oziroma koncertna dejavnost je sploh posebno področje, ki je ranljivo predvsem zaradi sindikalne neorganiziranosti, zato so posamezni glasbeniki prepuščeni sami sebi, ko se ubadajo s prizorišči in organizatorji, ki niso poravnali računov za njihove nastope.
-
UK4 Garage: Enchanted Rhythms, Klub K4
Štirkina garaža že tradicionalno odpira svoja vrata, v svoje prostore pa bo vabila kultne in sodobne basovske odvode. Prvi gost bo Enchanted Rhythms, v Berlinu živeči Britanec, ki svoje ritme predstavlja v mesečni oddaji Casmere Radio, na odmevnem blogu ter kot rezident v legendarnem Griessmuehleju. Pred njim bo garažo ogreval Marin (house, garage), na malem plesišču pa bosta iz zvočnikov donela Lavka in Kosta.
-
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, MGLC
Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja. Slednji osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana.
-
Alien Express: Drugi let, Kino Šiška
Ena od najvidnejših in najustvarjalnejših plesalcev mlajše generacije, Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek, bosta v Kinu Šiška skupaj z didžejem SunnySunom, jazzistom Kristijanom Krajnčanom in svetlobnim gverilcem Borutom Bučinelom predstavila plesno predstavo Alien Express: Drugi let. Istoimenski prvenec ju je popeljal po gostovanjih od Kameruna do Brazilije, zanj sta prejela tudi nagrado Ksenije Hribar za najperspektivnejša koreografa. V napovedi predstave pa ustvarjalci opozarjajo, da se je med njih na odru in za njim vrinilo neznano bitje, zato nam bodo pokazali, kako se z njim spopasti, kaj narediti, kaj sploh hoče in od kod je prišlo.
-
Café Evropa, Gledališče Glej
Uprizoritev Café Evropa predstavlja nenehno izgubljene in močno razdvojene ljudi, ki se srečujejo s svojimi strahovi in razpadajo pred očmi »razpadajoče Evrope«. »Kdo smo? Kam gremo?« se sprašujejo ustvarjalci predstave. Pravijo, da je Café Evropa simbolno mesto Evropske unije, sodobnega Babilona, v katerem druga z drugo, ena mimo druge in ena proti drugi sobivajo različne identitete. Avtorji in nastopajoči v predstavi so Anna Andolšek, Laura Antončič, Manca Dečman, Almedin Kajtazović, Tina Malenšek, Kaja Savodnik in Nina Žerdin. Glejeva produkcija je izvedena v okviru ID:Babylon, gledališkega projekta, v katerem raziskujejo izkušnje najstnikov po Evropi.
-
Festival frankofonskega filma, Kinodvor
Ob praznovanju mednarodnega dneva frankofonije bo v Kinodvoru potekal Festival frankofonskega filma. Ob tej priložnosti bodo prihodnji teden predvajali tri filme; 18. marca ob 20. uri Ne bom več luzerka režiserke Urše Menart, ta govori o 29-letni diplomantki umetnostne zgodovine brez dela, ki se znajde na kavču svojih staršev; 20. marca ob 17. uri provokativni film Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari Raduja Judeja; 23. marca pa še privlačen celovečerec Dvojna življenja Olivierja Assayasa o založniku, igralki, pisatelju in asistentki znanega politika.
-
Zadnji izdih
V času družbenih omrežij je smrt zvezdnikov postala nekaj trivialnega, hešteg #RIP pa že skoraj potrošno blago. Zato se med umrlimi tisti, ki si resnično zaslužijo omembo in mesto v zgodovini, v tej množici objav nemalokrat izgubijo. Ko umre starejši umetnik, ki je bil v legendo povzdignjen že za časa življenja, se mu praviloma priklonimo in pomahamo v slovo, ko pa umre glasbenik, za katerega smo slišali, da se bo še letos ponovno odpravil na turnejo in ga bomo kmalu imeli priložnost videti na odru, pa vedno znova dobimo občutek, da smo zamudili priložnost, da bi bili tudi sami del neke zgodovine. Še posebej pri tistih, ki jih je šele smrt postavila v zgodovinski kontekst. V to kategorijo sodi tudi Keith Flint, glas in stas britanske zasedbe The Prodigy, ki so ga 3. marca v 49. letu starosti našli mrtvega na njegovem domu v Essexu. Član benda Liam Howlett je razkril, da je Flint storil samomor. Takoj po tem je po spletu zaokrožila njegova domnevno zadnja fotografija, na kateri teče maraton, s pripisom, kako zdrav je bil videti. A osebnih stisk ljudje (kaj šele javne osebnosti) ne razkazujejo in ne govorijo o njih.
-
Rdeče zore, Ljubljana
Dvajseti mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore je že v polnem zamahu in bo potekal do 10. marca v različnih prostorih znotraj avtonomne tovarne Rog in AKC Metelkova mesto. Na jubilejnem festivalu bo 16 dogodkov. Več o festivalu si lahko preberete na spletni strani rdecezore.org, kjer boste našli tudi urnik in program vseh letošnjih vsebin.
-
Phi w/ Aleksi Perälä, Klub K4
Phi je v najglasnejšo ljubljansko klet tokrat povabil enega od najzanimivejših elektronskih producentov zadnjih let – Aleksija Perälo. Če pustimo ob strani začetke pri kultni založbi Rephlex, je Aleksijeva serialka Colundi v zadnjih petih letih poskrbela za enega od vrhuncev elektrominimalizma, ki ga opevajo vsi resnejši portali in pisci, za njegove hipnotične hite pa se zanimajo znana imena, kot sta Nina Kraviz in Clone. Poleg Aleksija se bodo na velikem plesišču sukali tudi Evano in Fraku, na malem pa Kosta in Marin.
-
Benjamin Nachtigall: Pametna bitja, Ravnikar Gallery Space
Umetnik Benjamin Nachtigall ustvarja risbe, slike in kiparske instalacije. Nujo po ustvarjanju je že v najstniških letih začel prevajati v glinene skulpture, ki nastajajo hkrati in tako medsebojno vplivajo druga na drugo. V prostor jih nemalokrat postavi zraven slik in risb, najbolj pa ga navdušuje neskončnost razkrivajočih se možnosti oblikovanja z glino. Kiparska instalacija Pametna bitja postavi obiskovalca na sredino mrežastega okvirja, ki je poseljen z glinenimi, glaziranimi bitji, ki sedijo, se naslanjajo ali obešajo nanj. Ta bitja so povsem depersonalizirana, saj je umetnik na njihove obraze, ki morda izražajo zaskrbljenost, radost ali pa le zdolgočasenost, »posadil« dele rastlinja ali sadja – limone, lubenice, artičoke in še kaj. Interakcijo med njimi nadomeščajo pametni telefoni, vneto jih držijo v rokah, zavedajoč se svoje nemoči za vzpostavitev prave komunikacije.
-
Ballet National de Marseille in ICK Amsterdam, Cankarjev dom
Kreativni dvojec na čelu baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam Emio Greco in Pieter C. Scholten se po dveh letih vrača v Ljubljano. In to v velikem slogu, saj bo svetovna premiera plesnega diptiha Pojavitev | Izginotje prav v Cankarjevem domu. Diptih Kindertotenlieder je navdihnil cikel pesmi Friedricha Rückerta (posvetil jih je svojim preminulim otrokom), ki jih je glasbil Gustav Mahler.
