Izak Košir
-
Moliere: Tartuffe, Mestno gledališče ljubljansko
Da je beseda tartif s svojimi izpeljankami postala del slovenskega besedišča, gotovo dokazuje, kako odmevne so uprizoritve te znamenite igre v slovenskem prostoru. V Tartuffu je Molière neusmiljeno obračunal s hipokrizijo cerkvenih in dvornih dostojanstvenikov, pa tudi z naivnostjo in lahkovernostjo verujočih podložnikov. Nakopal si je neodpustljive zamere, saj so se mnogi v igri prepoznali. Igra je bila nekaj let prepovedana in vrstili so se celo pozivi, naj komediografa sežgejo na grmadi. Tartuffe, ta veliki prevarant, goljuf, lažnivec, slepar, svetohlinec, spletkar, hinavec, koristoljubnež, povzpetnik, dvoličnež, grabežljivec, pohlepnež, skopuh, brezsrčnež, stiskač, pogoltnež, izkoriščevalec in še bi lahko naštevali, bi težko kaj opravil, če ne bi našel nekoga, ki mu je nasedel in se mu pustil ovijati okrog prsta. Nova uprizoritev bo izvedena v režiji Tina Grabnarja, v njej pa bodo nastopili Matej Puc, Jure Henigman, Matej Zemljič, Jernej Gašperin, Jana Zupančič, Lena Hribar, Mojca Funkl in Bernarda Oman.
-
Neneh Cherry + Charlotte Adigéry, Kino Šiška
Po sedmih letih se v Ljubljano vrača Neneh Cherry, ikona angažiranega elektronskega popa in hiphopa, ki je 2012 v Križankah nastopila z jazz triom The Thing, tokrat pa bo v gosteh s svojo zasedbo. Poleg obveznih starih hitov, tudi najbolj emtivejvskih 7 Seconds in Manchild, bo občinstvu v Šiški predstavila povsem novi album Broken Politics, ki ga je posnela s Kieranom Hebdenom (Four Tet) in 3D-jem (Massive Attack) in je poln soula. Neneh Cherry je svojo samostojno glasbeno pot začela že leta 1982, pred tem pa je pela v postpunk zasedbah The Slits in Rip Rig and Panic. Manj znano je dejstvo, da je kot aranžerka sodelovala na prvencu zasedbe Massive Attack Blue Lines (1991). Občinstvo bo pred Neneh ogrevala belgijsko-karibska sintpop glasbenica Charlotte Adigéry, ki je pravkar izdala svoj drugi EP Zandoli.
-
Ali: Strah ti pojé dušo, Fassbinderplac: Železniški muzej Slovenskih železnic
Gledališka predstava v režiji Sebastijana Horvata in v produkciji SNG Drama Ljubljana se dogaja v Nemčiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Zbliža se z Emmi, šestdesetletno vdovo, ki se preživlja kot čistilka, vendar njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni in celo sovražni. Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.
-
Do 21. februarja Alenka Spacal s svojo razstavo ilustracij gostuje v Galeriji Instituta Jožef Stefan. A če si je slučajno ne boste imeli priložnosti ogledati, lahko taista dela občudujete tudi v njenih knjigah. Pri Alenki Spacal je težko zarisati mejo, kje se konča pisateljica in kje začne ilustratorka, saj njene besede rišejo, njene ilustracije pa pripovedujejo, zato jo je še najbolj pravično »popredalčkati« kot pravljičarko.
-
Andrej Rozman Roza: Baal, Slovensko mladinsko gledališče
Rozmanov Baal, ki je nastal po motivih Bertolta Brechta in bo uprizorjen pod režisersko taktirko Vita Tauferja, ni ne prevod niti adaptacija, temveč popolnoma avtonomno avtorsko delo. V SMG poudarjajo, da Roza gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe. Zgodbo prestavi v sodoben čas in domač prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z izvirnimi različicami bolj povezan in besedilno lahkoten, saj dialoge piše v verzih; želi si, da bi nastal nekoliko tragičen, nekoliko pa tudi cinično zabaven muzikal. Ker je izvirni Baal, pesnik, »otrok« mladega Brechta, mu pripiše tudi nekaj svoje mladostne poezije. V predstavi bodo nastopili Ivan Godnič, Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga in Matija Vastl.
-
Poslanke in poslanci so ta teden v državnem zboru obravnavali ustavno obtožbo, ki sta jo proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu sprožili stranki SDS in SNS. Premierov govor, v katerem je Janezu Janši med drugim predočil, da že sam ve, zakaj se sramuje članstva v Zvezi komunistov, je zasenčil vsa druga dogajanja tisti dan. Denimo tudi to, da je poslanec SDS Branko Grims pred vsemi mahal z lažno fotografijo. »V tem sistemu javnega šolstva, kot danes obstaja, se včasih učijo hujše laži, kot smo se v nekdanjem socializmu,« je dejal Grims, medtem ko je v roki tudi sam držal fotografijo in trdil, da je na njej gverilec argentinskega rodu Che Guevara, ki strelja na dve dekleti. Predstavo je namenil poslancu Levice Mihi Kordišu in mu očital, da rad nosi Chejeve majice.
-
Igor Matković & Ephemeral Quintet, Kino Šiška
Trobentač in elektronski glasbenik Igor Matković velja za enega od najbolj cenjenih ustvarjalcev v slovenskem prostoru. Ob izdaji četrtega albuma Ephemeral Lake bo v Šiški nastopil s svojim kvintetom, ki ga sestavljajo inovativni domači jazz glasbeniki Jošt Drašler (kontrabas, e-bas), Rok Zalokar (klaviature, elektronika), Jani Moder (kitara, elektronika) in Kristijan Krajnčan (bobni, čelo, elektronika). Na pravkar izdani plošči boste lahko slišali tudi evropsko priznanega pianista Marcina Wasilewskega, s katerim je Matković, sicer profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, sodeloval že v preteklosti. Matković je v zadnjem letu veliko časa preživel v tujini, denimo na Kitajskem, kjer je poučeval na prvem China-Ceed Summer Jazz Campu, ter v Maroku, kjer je nastopil na odmevnem festivalu Jazz au Chellah v Rabatu in sodeloval z maroško pevko Haddo Ouaki.
-
Telefonska begunska zgodba ...
Bury me, my Love (Pokoplji me, ljubezen moja) je naslov pretresljive mobilne igre, ki se bere kot napeta kriminalka in v kateri ima glavno vlogo vaša partnerica Nour, begunka, ki je zapustila porušeno Sirijo, z nasveti in spodbudami pa jo prek sporočil na mobilnem telefonu usmerjate vi, Majd, ki ste morali ostati doma z družino.
-
Čas brez nedolžnosti: novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija
Kaj je s sliko danes? To bo temeljno vprašanje, ki si ga bo zastavila razstava novejšega slovenskega slikarstva mlajše generacije, torej umetnikov, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pregled novejše slikarske produkcije razkrije, da slika v novem tisočletju nastaja z zavestjo o temeljno drugačnem slikarskem pogledu. Mlajši slikarji in slikarke medij obravnavajo kot mesto razkrivanja vsakdanjih zasebnih, nacionalnih ali nadnacionalnih patologij, obenem pa nimajo težav s premeščanjem, izposojanjem, kopipejstanjem, kolažiranjem, sprevračanjem in banaliziranjem. Razstavljali bodo Viktor Bernik, Suzana Brborović, Gašper Capuder, Ksenija Čerče, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Katja Felle, Mitja Ficko, Mito Gegič, Žiga Kariž, Staš Kleindienst, Vladimir Leben z Ercigoj Art, Uroš Potočnik, Adrijan Praznik, Arjan Pregl, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Iva Tratnik, Sašo Vrabič, Joni Zakonjšek, Marko Zorović in Uroš Weinberger.
-
Če bi vas kdo vprašal, katera fotografija ima na Instagramu največ všečkov, bi najbrž odgovorili, da katera, ki so jo objavili Kardashianovi, ali nemara podoba kakega drugega resničnostno-spletnega zvezdnika. Do začetka letošnjega leta bi imeli prav. A 4. januarja je profil World Record Egg na Instagramu začel domiselno akcijo. Avtorji profila so si za cilj zastavili, da bodo s fotografijo jajca podrli rekord v največjem številu všečkov in tako prehiteli ameriško zvezdnico resničnostnih šovov Kylie Jenner.
-
Tina Konec: V megli, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana
Tina Konec (letnik 1992), nagrajena diplomirana slikarka, že nekaj let riše drevesne krošnje, za tehniko pa je izbrala svinčnik ali tuš na beli ali črni papirnati podlagi. Njene stvaritve vzbujajo igro asociacij, saj ljudje v monokromnih risbah prepoznajo gube na dlaneh, vesolje v ptičji perspektivi, lišaj, pripet na staro stavbo, pomečkane oblake in še kaj. Fotografij ne poskuša zgolj prerisati, temveč na samosvoj, prepričljiv način poustvariti podobe. Razstava V megli prikazuje serijo del, ki sledi poteku dneva: začne se na zaspano januarsko jutro, zavito v meglo, nato pa nas vodi skozi različne letne čase, ki jih tako ali drugače ovija megla.
-
Drama Ivanov iz leta 1887 sodi v zgodnje ustvarjalno obdobje Antona Pavloviča Čehova, enega največjih ruskih književnikov. Stvaritev je ob svojem nastanku zmedla tako občinstvo kot kritike, ki so bili navajeni jasne karakterizacije likov in nedvoumnih žanrskih pravil. Čehov, v marsičem predhodnik in začetnik sodobne dramatike, je v tej drami vsa pravila postavil na glavo. Komični elementi se prepletajo z žalostnimi usodami in zavoženimi življenji. Čehov je na svojega osrednjega junaka in njegovo okolje gledal kot umetnik in kot zdravnik, posebej so ga zanimali psihiatrija in etična vprašanja. »Diagnoze«, ki jih je postavil svojemu junaku, so ponovno aktualne oziroma svoje aktualnosti najbrž nikoli niso izgubile: izgorelost, malodušnost, naveličanost in zdolgočasenost. Uprizoritev nastaja pod vodstvom makedonskega režiserja Aleksandra Popovskega, igralsko zasedbo pa sestavljajo Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Timon Šturbej, Jurij Zrnec, Maruša Majer, Saša Pavček in drugi.
-
Nejc Gazvoda: Tih vdih, Mestno gledališče ljubljansko
Leto dni po očetovi nepričakovani smrti se odtujena družina zbere, da bi najmlajši hčerki, ki jo vsi kličejo »tamala« in ki odhaja študirat v Ljubljano, dala čim več nasvetov in obilo ljubezni. Nejc Gazvoda v novem dramskem besedilu nadaljuje raziskovanje družinskih tem. V Tihem vdihu ga zanimajo tudi izgubljenost, brezperspektivnost oziroma skrajna ambicioznost generacije Y in drugi najsodobnejši obrazi slovenskega vsakdana.
