-
K4NYE, Klub K4, Ljubljana
Najglasnejša ljubljanska klet bo leto sklenila s 110. dogodkom, ki vas bo popeljal v novo leto 2019. Klubsko rajanje bo v znamenju elektronske glasbe, na velikem odru, ljubkovalno imenovanem tudi arena, bodo za mešalnimi mizami svoje ritme vihteli Vid Vai b2b Nitz (Phi, Synaptic), »Simm in Marin« (Just us) in Nitram (NL), za vizualije pa bo skrbela Stella Ivšek (VJ 5237). Pri baru oziroma na malem plesišču pa boste leto 2018 utopili v disco house zvokih članov ekip SolvdMag in Just A Dance, z vami bodo Alex Ranerro, Elovetric in DEN7EL.
-
Priznanje tretjega spola
Oba domova nemškega parlamenta sta prejšnji teden potrdila predlog zakona, po katerem bi nemški državljani na osebnih dokumentih poleg moškega in ženskega spola lahko izbrali tudi tretji spol. Zakon naj bi začel veljati na začetku prihodnjega leta.
-
Je fašist ali ni?
O fašizmu in fašistih se med ponovnim vzponom skrajne desnice v Evropi veliko govori. Z razlogom. Za uvod se vrnimo k ponedeljkovi oddaji na TV Slovenija Pogovor z opozicijo, v kateri je voditelj Slavko Bobovnik poleg treh predstavnikov desnih strank izprašal tudi Luko Mesca, koordinatorja Levice.
-
Maš čas?, Poligon, Ljubljana
V soboto bo v kreativnem centru Poligon med 10. in 18. uro potekal prvi sejem avtorskih koledarjev. Na njem se bodo z najrazličnejšo koledarsko produkcijo predstavili slovenski oblikovalci in ilustratorji. V izbor so uvrstili 19 najkakovostnejših izdelkov mladih, še neuveljavljenih avtorjev in že nekaterih znanih ustvarjalcev, med temi boste našli tudi Aljo Horvat, Anjo Cvetrežnik, Domna Ermenca, Heleno Ferarič, Niko Ferš, Nino Urh in Žigo Artnaka. Na ogled pa bo tudi spremljevalna razstava rokovnikov oblikovalke in umetnice Tanje Radež, ki jih neprekinjeno ustvarja že 25 let.
-
-
Magnifico: Božični koncert, Arena Stožice
»In ko enkrat bom umrl in ti boš daleč proč, ne mi sveč prižigat, spomni se na božično noč,« v znani pesmi prepeva Magnifico, ki že tradicionalno vsako leto ponuja tudi božične koncerte. Največjega letos bo imel prav na božič v Stožicah. »Charlatan Magnifique« bo postregel z vsemi uspešnicami v svojem značilnem slogu, spoju balkanskega melosa, art rocka, kičastega popa in tudi sodobnih ritmov. Magnifico, s pravim imenom Robert Pešut, je konec osemdesetih glasbeno pot začel pri zasedbi U’redu, nato pa se je kot samostojni izvajalec trdo zasidral v domačo popkulturo. S svojimi besedili na svojevrsten način kaže ogledalo družbi; za teksta, kot sta Kdo je čefur in Magnifico je peder, se vedno znova izkaže, da sta večno aktualna.
-
Cirkus Circa: Ta čudovita bitja, Cankarjev dom
Ta čudovita bitja (Humans) je naslov predstave vrhunske avstralske akrobatske skupine Circa, ki jo uvrščamo v sodobni cirkus. Na odru bo kar deset akrobatov, ki spajajo izjemno telesno pripravljenost in plesno koreografijo ter se poigravajo z idejo lepote in minljivosti. V spektaklu bodo nastopajoči pod vodstvom Yarona Lifschitza zabrisali meje med gibom in plesom. Circa je bila ustanovljena leta 2004 v avstralskem Brisbanu in gostuje na najprestižnejših odrih po svetu – od New Yorka do Londona, nastopila je že v 39 državah pred več kot milijonom gledalcev.
-
Regulacija registrskih tablic
Ko so lastniki vozil v Sloveniji ugotovili, da lahko registrske tablice personalizirajo, so si nekateri dali duška. Čeprav so bili poskusi najpogosteje nedolžni ali hudomušni, je bilo nekaj tudi žaljivih – zato, ker so lahko bili takšni, saj zakonodaja do 19. oktobra letos ni poznala zavrnitev neprimernih napisov na registrskih tablicah. Novi pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki so ga sprejeli na ministrstvu za infrastrukturo, pa zdaj omejuje možnost uporabe neprimernih vsebin. V primeru, če referent za registracije meni, da gre za žaljivo ali neprimerno vsebino, s tem seznani javno agencijo za varnost prometa, ki se o tem primeru posvetuje z »različnimi institucijami«. Z izbranimi mnenji pa se ponovno seznani »registrsko organizacijo«.
-
Jean Cocteau: Človeški glas, Glej, Ljubljana
Monodrama Jeana Cocteauja Človeški glas, napisana leta 1930, se osredotoča na zapuščeno žensko, ki ob telefonu pričakuje poslednji klic bivšega ljubimca, da uredita še zadnje podrobnosti skupnega življenja ter se za vedno poslovita. Čustveno nabit telefonski pogovor, ki ga zaradi motenj v omrežju ljubimca ne moreta nemoteno izpeljati, je podlaga za razburkano in večplastno zgodbo, ki poleg zgodovine njunega odnosa razkriva tudi moralno-etična vprašanja vrednotenja ljubezni ter pasti telefonskega pogovora kot sredstva komunikacije. Avtor priredbe je Marko Bratuš, nastopa Helena Peršuh, sicer pa gre za gostovanje SNG Nova Gorica.
-
Luka Lavrenci: I’ll do the push-ups, I’ll wear the makeup, TAM-TAMova Ulična galerija, Ljubljana
Na peti razstavi cikla „Takle mamo …“ se predstavlja Luka Lavrenci. Grafični oblikovalec in ilustrator pri svojem delu izhaja iz risbe, vendar njegovo delo izstopa predvsem zaradi procesa, s katerim risbo nadgradi in obogati. Lavrenci namreč o svojem delu govori kot o gradnji svetov, zato ni nenavadno, da ob poeziji in literaturi kot pomemben vpliv navaja videoigre ter njihov razvoj v poznih devetdesetih.
-
Matter in My Baby
Ta konec tedna bo Kino Šiška ponudil pester koncertni program. V petek, 14. decembra, bo najprej nastopila domača trap zasedba Matter, ki bo predstavila svojo tretjo studijsko ploščo Troglav. Dacho, Leavanael in Tunja se tako po prvih dveh albumih Amphibios (2016) in Mrk (2017) vračajo na glasbeno sceno. Na novem ploščku Matter preizprašujejo domače okolje in patriotsko miselnost. Za pokušino, kaj vas čaka, lahko prisluhnete singloma Sedimenti in Ljubljana. Pred koncertom vas bo ogrel mladi raper Acty iz skejtersko-dizajnerske ekipe LYC, po nastopu skupine Matter pa bosta s klubskim live actom nastopila YGT. Dan kasneje bo na istem prizorišču nastopila nizozemska trance-blues zasedba My Baby, ki bo predstavila novo ploščo Mounaiki, kasneje pa se bo druženje prelevilo v tradicionalno Šiškino prednovoletno zabavo.
-
Partizanski film leta 2018
Partizanski filmi so bili nekoč na območju tedanje Jugoslavije nekaj vsakdanjega, pravzaprav so bili del ideologije in kasneje tudi (pop)kulture, po osamosvojitvi pa so nekako počasi utonili v pozabo. Ostala je zgolj nostalgija po starih klasikah, novih niso snemali, kar je razumljivo – živimo v nekem drugem času, ki ga pestijo druge težave.
-
Last Christmas I Gave You My Art, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana
Skupinska prodajna umetniška razstava v galeriji Ravnikar vabi obiskovalce in obiskovalke, da za letošnji božič razmislijo o nakupu umetnin sodobnih umetnikov in umetnic. Torej, če želite letos koga presenetiti s čim drugim kot s tipičnim potrošniškim darilom ali pa si želite zgolj ogledati zanimive moderne stvaritve, zavijte na Prešernovo ulico, kjer razstavljajo Nebojša Adamović, Ivana Bajec, Matija Bobičić, Nina Čelhar, Nemanja Golijanin, Tisa Neža Herlec, Jaša, Maja Babič Košir, Tea Kralj, Radovan Kunić, Miha Perne, Francesco Poiana, Ana Popescu, Helena Tahir in Luka Uršič.
-
Ljudje, SNG Drama, Ljubljana
Dogajanje gledališke predstave Ljudje je postavljeno v kletno stanovanje v manhattanskem Chinatownu, kamor se je pred kratkim preselila Brigid Blake s fantom Richardom. Na obisk prihajajo njeni starši in babica iz Pensilvanije ter sestra iz Filadelfije. Skupaj bodo praznovali zahvalni dan. Postopoma spoznavamo težave družine ameriškega srednjega razreda, ki se razkrivajo v sočnih, ponekod sarkastičnih, drugod tragikomičnih dialogih. Skozi zgodbo pa boste opazili, da družina ostane skupaj, ne glede na situacijo, v kateri se je znašla. V prvi slovenski uprizoritvi igre, ki jo je prevedla Tina Mahkota, igrajo Bojan Emeršič, Silva Čušin, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Milena Zupančič in Gorazd Logar.
-
Rožnati trikotnik, Cankarjev dom
Gledališka predstava Rožnati trikotnik (Bent) opisuje ganljivo ljubezensko zgodbo, ki je postavljena v središče predvojne Nemčije, ko so oblast prevzeli nacisti. Izpostavljena je zgodovina homokavsta, v katerem je bilo tisoče LGBT+ oseb označenih z rožnatim trikotnikom in poslano v taborišča smrti. Uprizoritev riše brezčasno igro o ljubezni, človečnosti, upanju, pa tudi nemoči, predsodkih in nestrpnosti. Obenem pa opozarja, da se lahko pogromi iz najtemnejšega časa 20. stoletja lahko kaj hitro ponovijo. Predstavo je režiral Alen Jelen, v njej pa bodo med drugim zaigrali Jurij Drevenšek, Aleš Kranjec, Anže Zevnik, Rok Kravanja, Danijel Malalan, Anđa Rupić in Luca Skadi.
-
Krave brez rogov ...
Državljanke in državljani Švice so pred nekaj dnevi na referendumu zavrnili pobudo za ohranjanje kravjih rogov. Volivke in volivci so z nekaj več kot polovico glasov zavrnili zamisel, naj kmetje, ki kravam rogov ne bodo odrezali, dobijo subvencijo. V Švici ima namreč le približno 10 odstotkov krav rogove, druge jih imajo odrezane ali pa jim sploh ne zrasejo. Pobudniki referenduma so se sklicevali na dostojanstvo živine in poudarjali, da gre za kruto prakso. Kmetje se raje odločajo za krave brez rogov, saj jih tako lahko več in varneje namestijo v hleve. Pobuda na švicarskem referendumu sicer ni pozivala k prepovedi rezanja rogov, temveč je terjala ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije kmetom, ki bi kravam rogove pustili, sredstva pa bi lahko denimo porabili za večje hleve.
-
Indie rock in funk
V ljubljanski Cvetličarni bodo 5. decembra nastopili švedski indie rockerji Mando Diao, ki so spretno spojili garažni rock in brit pop, slednjima pa v zadnjih letih dodajajo tudi elektroniko. Zasedba je najbolj znana po mednarodni uspešnici Dance With Somebody. Težko je verjeti, da od njenih začetkov minevata že kar dve desetletji, a do danes so posneli že osem studijskih albumov, zadnjega, Good Times, lani. Na drugem koncu mesta, v Kinu Šiška, bo 2. decembra v sklopu Musicology Sessions nastopil funk glasbenik Keziah Jones, ki omenjenemu žanru dodaja afrobeat in soul, navdušujejo pa ga velikani Fela Kuti, Miles Davis in Jimi Hendrix.
-
Ančka Gošnik Godec in Marlenka Stupica: Pravljičarki
V Galeriji DLUL v Ljubljani so na ogled ilustracije Ančke Gošnik Godec in Marlenke Stupica, slovenskih akademskih slikark, ki sta svoje umetniško poslanstvo videli izključno v ustvarjanju podob v knjigah ter revijah za otroke in mladino. Umetnici, ki sta v sedmih desetletjih delovanja na tem področju ustvarili po obsegu in kakovosti izjemna opusa, sta še vedno nepogrešljiv del sodobne slovenske ilustracije. To, kako cenjeno je njuno delo v mednarodnem prostoru, izpričujejo številne pomembne nagrade, ki sta jih prejeli. Nedvomno sta ilustracijo dvignili na raven umetniškega dela, sicer neločljivo povezanega s knjigo, ki pa zmore obstajati tudi samostojno.
-
Animateka 2018 (Slovenska kinoteka, Kinodvor, Stara mestna elektrarna in +MSUM)
Na Festivalu Animateka, ki bo letos potekal že 15. leto zapored, bo prikazanih več kot 300 kratkih in 13 celovečernih animiranih filmov. Med njimi so dokumentarci, zgodovinski pregled madžarske animacije, filmi študentov najboljših evropskih šol animiranega filma, tekmovalni programi in jagodni izbori kratkih animacij z vsega sveta. Pri spremljevalnih dogodkih izstopa interaktivna razstava VR/360°/GAMES@ANIMATEKA v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer bodo na enem mestu predstavili najboljše nove izkušnje virtualne resničnosti in 360-stopinjskega doživljanja avtorskega animiranega filma. Tudi letošnji program bo dopolnila AnimatekaPRO, na kateri bodo svoje bogato znanje o animaciji predstavili strokovnjaki iz tujine.
-
Povečajmo volilno udeležbo
Prihodnje leto, natančneje 26. maja, bodo v državah Evropske unije (EU) potekale volitve poslank in poslancev, ki bodo posamezne države zastopali v evropskem parlamentu (EP). Slovenska pisarna EP se je odločila začeti akcijo za povečanje udeležbe na volitvah, saj je ta v Sloveniji skromna, manjša od udeležbe na državnih in lokalnih volitvah. To je presenetljivo že zato, ker približno 70 odstotkov zakonov, ki jih sprejmejo v EP, vpliva na razmere doma. Ni nepomembno, kdo nas zastopa v Evropi, saj se tam odloča o odzivanju na podnebne spremembe in brezposelnost mladih, o varovanju zasebnosti, svobodi interneta, varstvu potrošnikov, človekovih pravicah ... »Britanski referendum o izstopu iz EU je pokazal, da nadaljnji obstoj EU ni samoumeven. Večina nas misli, da je samoumevna tudi demokracija, vendar se hkrati zdi, da je vse bolj ogrožena, kot načelo in kot družbeni sistem,« so zapisali v slovenski pisarni EP, kjer s spletnim projektom www.tokratgremvolit.eu volivk in volivcev ne želijo prepričevati, koga naj volijo, temveč, naj se volitev udeležijo.
-
Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat, Galerija Kresija
Deset žalostnih zgodb, deset pogumnih posameznic, deset umetniških pripovedi, deset opozoril, da se lahko zgodi tudi tebi, in deset spodbud, da so srečni konci vedno mogoči. Skozi procesualno delo in sodelovanje med umetnicami, umetniki ter ženskami z izkušnjo nasilja so nastale umetniške stvaritve z dodano pripovedno vrednostjo v najrazličnejših oblikah – od fotografij, slik do filmov, oblikovalskih in uporabnih izdelkov. Sodelujejo umetniki in umetnice Boris Beja, Mina Fina, Jaka Babnik, Valerie Wolf Gang, Hana Karim, Nina Koželj, Tadej Vaukman in Tanja Radež.
-
34. festival LGBTfilma, Slovenska kinoteka
Letošnji festival LGBT-filma bo predstavil 26 celovečernih in 13 kratkih filmov z različnih koncev sveta. Fokus bo na kompleksnih podobah LGBT+ oseb, ki se znajdejo v različnih okoliščinah, na različnih celinah in pripadajo raznolikim socialnim strukturam.
-
Razstava proglasov Univerza danes Ploščad pred Filozofsko fakulteto
Razstavljeni družbenokritični proglasi na temo »Univerza danes« so rezultat kreativnega sodelovanja študentk in študentov Filozofske fakultete (Oddelka za filozofijo) in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (Oddelek za oblikovanje) ter revije Mladina. Študentke in študenti so sodelovali v parih (po eden iz FF in ALUO).
-
Jure Lesar, glasbenik
Trditi, da si Zemljin sin, je danes, v času ponovnega vzpona nacionalizma, lahko zelo politična izjava, po drugi strani pa je lahko tudi povsem nedolžna hipijevska oznaka. Prva razlaga je privlačnejša že zaradi tega, ker danes v domači pop glasbi tega drastično primanjkuje, zato so vsakršna rušenja stereotipov, premikanja mej, razbijanja tabujev in osvobajanja tradicionalističnih okov vredna osvetlitve. Še posebej v kantavtorstvu, kjer je sicer največji med njimi (Bob Dylan) iz tega že pred desetletji ustvaril sinonim za družbeno kritičnost. A tako je (bilo) čez lužo. To ni političen song, pa je pri nas prepeval Vlado Kreslin, in najbrž bi tudi Jure Lesar, ki je te dni izdal album Zemljin sin, na to, ali bi sporočila svojih pesmi označil za politična, odgovoril enako. In jaz bi mu verjel, saj se glasbe pravzaprav res ne loteva z aktivističnega, temveč z umetniškega, izraznega vidika. A tudi pesnik, trubadur spremlja svet in okolico okoli sebe, zato so nemalokrat najboljše politične pesmi prav tiste, ki to v svoji biti sploh niso nameravale postati. In v Lesarjevih besedilih je tega opaziti veliko. A k temu se še vrnemo.
-
Pečeno pohištvo, Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Na razstavi Pečeno pohištvo bosta oblikovalki Nuša Jelenec in Nina Mršnik predstavljali svoje eksperimente s pretapljanjem odpadne plastike v reciklirane plastične plošče, ki jih je mogoče s standardnimi postopki preoblikovati v končni izdelek: pohištvo. Avtorici s tem projektom opozarjata na pomembnost recikliranja, kajti na leto recikliramo le tretjino plastičnih odpadkov, čeprav je danes večina embalaže iz plastike.
-
Didžej in kitaristka
V prihodnjih dneh bo Ljubljana obarvana precej zvezdniško, saj k nam v goste prihajata zveneči imeni iz sveta glasbe: legendarni britanski didžej Fatboy Slim (Norman Cook), širši množici znan po emtivijevskih hitih The Rockafeller Skank in Praise You, bo nastopil v soboto, 17. novembra, v Kurzschlussu na Gospodarskem razstavišču, britanska kitaristka in pevka Anna Calvi pa bo svoj novi album z naslovom Hunter predstavila 20. novembra v Kinu Šiška, v dvorani, ki jo je ob svojem prvem gostovanju v Ljubljani leta 2014 napolnila do zadnjega kotička.
-
Festival Grounded, več prizorišč v Ljubljani
Grounded je festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma, ki se ukvarja z aktualnimi družbenimi vprašanji, tako da povezuje na videz nezdružljivo: deinstitucionalizirane teoretske razprave, povsakdanjenje družbenega aktivizma ter progresivno klubsko elektronsko kulturo. Tema letošnjega festivala, ki bo v obliki razprav, projekcij, predstavitev, glasbenih nastopov in druženj potekal na različnih prizoriščih v prestolnici, tudi v Pritličju, Moderni galeriji, na Metelkovi in v Kinoteki, je intima v času umetne inteligence. Organizatorji festivala so program zasnovali tako, da bodo nastopajoči skupaj z udeleženci premišljevali o različnih vidikih posledic vstopanja umetne inteligence in robotike v naša življenja, tudi o problematiki kopičenja vse večjih količin podatkov, ki jih za aktivno spreminjanje, omejevanje in usmerjanje našega delovanja potrebujeta. Program festivala najdete na spletni strani www.grounded.si.
-
Neposredna demokracija
Inštitut Danes je nov dan je predstavil rezultate pobude o uvedbi občinskih participatornih proračunov. Slednja pred lokalnimi volitvami kandidate za župane poziva, da se zavežejo k uvedbi participativnega proračuna v svoji občini. Participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev neposredno odločajo prebivalke in prebivalci, gre torej za neposredno demokracijo.
-
Teo Collori in Momento Cigano, Klub Cankarjevega doma
Zasedba Momento Cigano igra hipnotično mešanico romske glasbe in plesnega swinga, tradicionalno glasbo pa spaja s svežo avtorsko. Ob izidu plošče Kamerato Muzikante bodo Teo Collori (kitara), Metod Banko (kitara), Matija Krečič (violina), Matej Kužel (klarinet) in Jan Gregorka (kontrabas) z zvočnimi novostmi popestrili sicer filmsko ozračje festivala Liffe.
-
Helena Tahir: Poetika otroštva, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana
Helena Tahir se ukvarja s slikarstvom, risbo, fotografijo in grafiko, za katero je letos prejela prestižno nagrado Majskega salona za najboljšo mlado avtorico. Študentka podiplomskega študija slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2015 diplomirala iz slikarstva in umetniške grafike, na aktualni samostojni razstavi Poetika otroštva predstavlja tri leta nastajajočo serijo del portretirancev različnih kultur, v katerih umetnica išče samo sebe, svoj kraj in na tej podlagi tematizira različne vidike nepripadanja oziroma tujstva v svetu, ki naj bi bil njen dom.
-
Tloris za revolucijo, Gledališče Glej, Ljubljana
Performans Tloris za revolucijo je Mark Požlep prvič uprizoril lani v New Yorku, ko je s kanujem obkrožil tamkajšnji otok Manhattan. S projektom je želel raziskati koncept sprave skozi različna razumevanja svobode. V performansu se svojega odnosa do zgodovine in trenutnih političnih razmer loteva v dialogu s potomci staroselskih prebivalcev Manhattna. Požlep je svojo ameriško dogodivščino začel skupaj z Vinetoujem, junakom Karla Maya, ki je v generacije, ki so odraščale za železno zaveso, s filmi pretežno nemško-jugoslovanske produkcije vtisnil podobo ljudstva, ki nikoli ni zares obstajalo. Kakšna je resničnost koloniziranih prebivalcev Severne Amerike? Kakšen davek so plačali za vzpostavitev belega ameriškega mita o domnevni svobodi? Kako se nadvladi kapitala upirajo danes? Odgovori vas čakajo na odru Gleja.
