Izak Košir
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura | Dogodki
CODE:RED, Mestna galerija Ljubljana
Tadej Pogačar se skupaj z muzejem sodobne umetnosti P.A.R.A.--S.I.T.E. v umetniškem projektu CODE:RED že dve desetletji poglablja v zgodbe delavcev in delavk v seksualni industriji. Skupaj z vedno novimi sodelavci so šli na ulice, v galerije, pa spet na ulice, pripravili so znanstveno konferenco, izdali knjigo, v kateri so poleg teorije tudi avtobiografske zgodbe, »zakrivili« pa so celo nastanek kakšne nove nevladne organizacije. Zdaj si lahko prvič pri nas ogledamo celovito, pregledno razstavo tega projekta, ki združuje politično umetnost, aktivizem in participativne oblike delovanja.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Mlada novomeška glasbena zasedba MRFY, ki si je ime izposodila pri očetu »Murphyjevega zakona« Edwardu Aloysiusu (»Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo«), je razmeroma hitro prišla v ospredje slovenske koncertne in glasbeno-medijske scene. Ključni premik se je zgodil, ko so začeli žuliti tudi ljubljanske odrske deske, saj je prepričljivost njihovega nastopa v našem največjem mestu hitro potovala od ust do ust oziroma od ušes do ušes.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Družba
Facebook je pred časom umaknil spletno stran gibanja Generacija identitete s svojega družabnega omrežja. Tako imenovana nova desnica, ki je pred kratkim pri založbi SDS Nova obzorja izdala Manifest za domovino, je to označila za cenzuro, saj meni, da se ji godi krivica, njeni člani so prepričani, da ne spodbujajo nasilja ali sovraštva. A že če odprete njen manifest, boste v njem našli trditve, kot so, da je »s feminiziranjem populacije moškost izgubila svoj čar in svojo moč«, da bo »raznolikost ubila demokracijo«, da pred našimi očmi poteka »načrtni uvoz milijonov migrantov iz tretjega sveta v evropske države z namenom zamenjave avtohtonega prebivalstva z novo, etnično raznoliko generacijo ljudi«.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Kultura | Dogodki
Samoumevnosti, Likovni salon Kočevje, Kočevje
Razstava Mladininega fotografa Uroša Abrama z naslovom Samoumevnosti vsebuje deset podob, ustvarjenih posebej za knjigo Mihe Blažiča - N’toka Samoumevni svet, s katero je ta na enem mestu združil in nadgradil svoje družbeno angažirane komentarje iz Mladine in s svojega bloga. Abramova dela, ki so na razstavi na ogled v velikih formatih, niso zgolj klasične fotografije, temveč kompleksne likovne podobe, ki združujejo prizore aktualnih situacij sodobnega časa in gledalca postavljajo pred vprašanja o samoumevnosti.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Družba
Če ste pred kratkim gledali televizijska poročila na Nova24TV in se vam je njihova nova oziroma prenovljena scena zdela nekam znana, vas občutek ni varal. Na to je prek Facebooka prvi opozoril režiser Bojan Krajnc, avtor in urednik satirične animirane serije Bučke, parodije na informativne novičarske oddaje, ki se predvaja na javni TV Slovenija. Prenovljena scena TV-poročil na Nova24TV je skoraj identična tisti, ki jo uporabljajo Bučke.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Kultura | Dogodki
Razst-AVA, Palača Cukrarna, Ljubljana
AVA (Akademija za vizualne umetnosti) je bila ustanovljena leta 2007 in ob deseti obletnici delovanja na ogled postavlja izbrana dela svojih najuspešnejših študentov, ki so nastala med letoma 2008 in 2018. Ker izhodišče razstave sloni na družbenokritični drži, postavljajo vprašanje, »kako se duh časa odraža v samih delih oziroma kako dela sama odražajo čas«. Kurator razstave David Gothard je k sodelovanju povabil Oliverja Pilića, Oljo Grubić, Evelino Herkules Hägglund, Sanjo Vatić in številne druge.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Kultura | Dogodki
Letos mineva sto let, odkar je v mladinskem listu Zvonček prvič izšla povest Kekec na hudi poti Josipa Vandota. Kekec je desetletja pozneje doživel kar tri filmske upodobitve, zdaj pa bo zaživel še kot baletni junak. Ker se približujeta tudi stoletnici slovenskega baleta in SNG Maribor, se je koreograf Edward Clug, ki je mariborski balet postavil na zemljevid svetovnega plesa, namreč lotil baletne pravljice o Kekcu, in to v sodelovanju z glasbeno zasedbo Katalena, njen Boštjan Narat pa je prevzel še krmilo zvokovnega koncepta. Prva ponovitev otroškega baleta, v katerem nastopajo solisti in baletni ansambel SNG Maribor, bo 11. septembra ob 11. uri.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Politika
Konservativka Norma Korošec, poslanska kandidatka na parlamentarnih volitvah neuspešne Združene desnice, se je na Facebooku spotaknila ob kolonializem in ga, ne boste verjeli, celo zagovarjala. Njen na nekaj mestih rasistični zapis objavljamo v celoti in nelektoriran: »Aja, a kolonializem je kao slab? Da so po Afriki naredili osnovno infrastrukturo, da niso sam po drevesih skakal Afričani? Še danes so manj razvite tiste države, ki niso bile kolonizirane – kolega je potoval po Afriki in mi je pravil, da ljudem v teh državah je prav žal, da nisi bili kolonizirani. Ker niso bili vsi osvajalci novih kolonij slabi ljudje. Je bilo bistveno slabše po izgonu belcev s plantaž, ko so jih prevzeli črnci.«
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kultura | Dogodki
Lealudvik: Four Eyed Monster, Kino Šiška, Ljubljana
Domači tandem Lealudvik sestavljata Lea Jelenko in Matjaž Komel. V svojem delu prepletata fotografijo, video in grafiko ter z njimi dokumentirata intimne performanse in rituale, njuna umetniška praksa pa izhaja iz eksploracije telesa, seksualnosti in okultizma. V manjšem razstavišču Kina Šiška, v Kameri, se bosta tokrat predstavila s knjigo umetnika in zinom, ki sta nadaljevanje njune periodične publikacije Four Eyed Monster. Poudarek bo na odnosu, tako na njunemu medsebojnemu kot odnosu umetnika do svojega preteklega dela.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kultura | Dogodki
INDIGO, festival sodobnih idej, več lokacij, Ljubljana
Tretji Indigo festival bo na prostem in pod strehami kulturnih in znanstvenih ustanov – na Trgu francoske revolucije in okoliških ulicah – z obiskovalci delil ustvarjalne razmisleke o govoricah, in sicer z razstavami, koncerti, predstavami, sejmom knjige umetnika Caffeine Hours (6. in 7. septembra), predavanji (npr. razvpitih oblikovalcev Experimental Jetset 5. septembra) ter strokovnimi debatami (npr. pogovor z angažirano irsko pisateljico Angelo Nagle 6. septembra). Sklepni dan bosta fatalno moč govoric ob 18. uri v Mestnem muzeju Ljubljana secirala filozofa Mladen Dolar in Henrik Joker Bjerre, zvečer bo v Križankah skupina Laibach s filharmoniki iz Lvova.
-
17. 8. 2018 | Mladina 33 | Družba
Škof Peter Štumpf je 5. avgusta daroval sveto mašo. Med pridigo je spregovoril o krščanskih tradicijah, obregnil pa se je tudi ob t. i. teorijo spola. Po njegovem mnenju gre za »ideologijo, ki ne priznava, da se rodimo kot moški in ženske, ampak se za to, kar bomo, odločimo pozneje«. Nadaljeval je v grozečem tonu, v ozadju te teorije naj bi se skrival »namen, da se do konca izpelje to, kar marksizmu ni uspelo: razredni boj prenesti v odnos med možem in ženo, nato v družino ter tako v zelo kratkem času zdesetkati svetovno prebivalstvo«. Šel je celo dlje in navedel, da naj bi v skandinavskih državah imeli »strahotno veliko število samomorov med najstniki, ki so jih že v vrtcih in po šolah silili k spremembi spola«.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Družba
Tudi komunisti so bili partizani
Intervju Jožeta Možine na TV Slovenija z zloglasnim zgodovinarjem Jožetom Dežmanom še zdaj spodbuja odzive v medijih, stroki in tudi javnosti. A ne zaradi kakovosti, predvsem zaradi pomislekov, kako so lahko uredniki na javni televiziji kaj takšnega spustili v eter. Ne gre za to, da Jože Dežman ne bi smel nastopati na nacionalni televiziji, temveč za to, da bi moral imeti sogovornika, ki bi njegove vrednostne sodbe in potvarjanje zgodovine vzporedil z dejstvi in podatki.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura
V Sloveniji pogosto bentimo, da pri nas ne koncertirajo glasbeniki, ki so trenutno svetovne zvezde, temveč zgolj tisti, katerih zvezda je zašla že pred nekaj desetletji. Do gostovanj odsluženih zvezd smo vedno znova kritični tudi novinarji, ki glasbene dogodke redno obiskujemo, saj so za intervjuje zaradi tega na voljo skoraj sami glasbeniki, ki so vrhunec slave doživeli že v osemdesetih, sedemdesetih in celo šestdesetih letih prejšnjega stoletja. S tem sicer ni nič narobe, očitno se na našem koncertnem trgu nostalgija dobro prodaja, saj so ti nastopi še vedno več kot zadovoljivo obiskani. To pa nas pripelje do zanimive zgodbe, ki se je prejšnji teden dogajala v Ljubljani in pravzaprav še največ pove o slovenskih medijih.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura | Dogodki
Projekt Bister graben, domačija Kokotovih, Kozje
Sredi slikovite soteske Bister graben v osrčju Kozjanskega parka bo na ogled manjša pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar, vizualne umetnice z izjemnim socialnim čutom. Predstavila se bo s tistim delom svojega opusa, v okviru katerega že desetletja prepleta sodobno umetnost s tekstilno tradicijo. Med drugim je znana po tem, da so njeni tekstilni izdelki za dom in gospodinjstvo z izvezenimi vstajniškimi slogani leta 2013 tako razburili neznance, da so ti iz galerije ukradli večino razstavljenih del. Tokrat bodo na ogled dela, ki niso bila ukradena, ter izdelki, kot so lisica, tangice in rožni venec iz pasje in mačje dlake, gobelini in drugi artefakti iz projektov Socialdress – Socialna obleka (2006–2015), Prava Runotova volna (2016) in Predvideno je prehodno obdobje (2017). Pripravila bo tudi dve delavnici, na katerih bodo lahko udeleženci ustvarjali s pasjo in mačjo dlako.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Politika
Koalicija nevladnih in družbeno odgovornih organizacij, med katerimi so tudi društva Danes je nov dan, Legebitra, Asociacija, Greenpeace in Mirovni inštitut, je objavila javno pobudo, ki jo najdete na spletni strani sestavivlado.si, kjer poudarjajo, da bi morali kandidate in kandidatke za ministre zbirati s pomočjo oglasov za delo, ki bi jih določala javna razprava. »Nemogoče je najti kadre, ki bi imeli odgovore na vsa vprašanja in pereče dileme, zato bodočega mandatarja ali mandatarko pozivamo, naj prekine trend hitrega sprejemanja zakonov z izogibanjem javni razpravi in z nami vzpostavi konstruktiven dialog,« so zapisali, saj so našteli, da je prejšnja vlada kar 1124 predpisov sprejela brez ustreznega posveta s civilno družbo. Zato so pripravili 15 oglasov za izbrana ministrstva, v katerih so zapisali pogoje, ki jih mora izpolnjevati bodoči minister oziroma ministrica.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Kultura | Dogodki
Riko Debenjak, MGLC, Ljubljana
Riko Debenjak (1908– 1987) se je uveljavil kot vodilni predstavnik sodobne eksperimentalne grafike. V zgodnjih petdesetih letih je začel ustvarjati v svojem klasičnem in prepoznavnem slogu in ustvaril vrsto Kraševk, svoj prvi grafični cikel Panjske končnice in nato še Magične dimenzije. Debenjak je bil tudi pomemben akter pri organizaciji prvih mednarodnih grafičnih razstav in je dvakrat prejel veliko častno nagrado grafičnega bienala. Ob 110. obletnici umetnikovega rojstva bo v Mednarodnem likovnem grafičnem centru na ogled njegova retrospektivna razstava. Ob grafikah bodo predstavljena tudi druga njegova dela: risbe, slike, ilustracije in grafične plošče.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Družba
Kako se danes na javni televiziji TV Slovenija praznuje 22. julij, nekdanji dan vstaje, se je pokazalo preteklo nedeljo v oddaji Intervju. Dan vstaje je bil od leta 1951 republiški praznik, zaznamoval pa je spomin na prvi oboroženi spopad pripadnikov slovenskega naroda z okupatorjem, ki se je zgodil leta 1941, ko so pripadniki Rašiške čete v Tacnu ustrelili in hudo ranili slovenskega pomožnega policista in tolmača v nemški (policijski) službi Franca Žnidaršiča.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Kultura | Dogodki
Pevci in pevke so ponavadi najprepoznavnejši člani glasbenih skupin, saj jim je na odru prepuščena komunikacija z občinstvom, to pa se običajno z njihovimi glasovi oziroma interpretacijami besedil tudi najbolj poistoveti. Če se prepoznaven vokalist odcepi od preostanka benda, mu je tako lažje graditi solo kariero, res pa je, da so nekateri že na samem začetku večji od svojih zasedb, drugi pa kljub izjemni prepoznavnosti in vzporednim solo karieram večno ostanejo sinonim za njihove matične skupine. Med slednje sodi tudi Steven Tyler, frontman ameriške rock zasedbe Aerosmith, ki je prejšnjo sredo nastopil v Trstu. Sam. No, ne povsem sam, s svojo »podporno« skupino, country rock zasedbo The Loving Mary. A brez Aerosmithov, s katerimi so bili v sedemdesetih in nato ponovno še v osemdesetih in skozi vsa devetdeseta ena najbolj priljubljenih rock skupin in so polnili stadione po vsem svetu.
