Izak Košir
-
ZEK 2018,Ravnikar Space Gallery, Ljubljana
Po daljšem zatišju se vrača vizualni kolektiv ZEK, ki že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti in oblikovanja. Večkrat nagrajena ekipa, katere člani (Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Nika Jurman, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Petar Perčić, Marko Potočnik, Uroš Veber) so se uveljavili tudi samostojno, je zadnja leta razstavljala v zaklonišču ljubljanskega Argentinskega parka (2012), kreativnem centru Poligon (2014) in rovu pod Kranjem (2016), zdaj pa bo po dolgem času zasedla galerijo. Tematika tokratne razstave, kot je pri ZEK pravilo, do otvoritve ostaja presenečenje.
-
Voditeljica in sedem politikov
Prejšnji teden smo si v oddaji Tarča na TV Slovenija lahko ogledali sedem povabljencev, predstavnikov političnih strank, ki jim po javnomnenjskih anketah kaže najbolje na prihajajočih državnozborskih volitvah. Voditeljica Erika Žnidaršič je gostila sedem moških, s katerimi se je pogovarjala o prihodnosti Slovenije. Za debatnim pultom so stali Marjan Šarec, Miro Cerar, Dejan Židan, Luka Mesec, Matej Tonin, Anže Logar in Tomaž Gantar. Edina ženska v studiu je bila voditeljica.
-
Realisti Jureta Karasa, SNG Nova Gorica
Realisti Jureta Karasa, ki ga najbolj poznamo kot Slona iz zabavnega impro dua Slon in Sadež, pripovedujejo o tem, kako je šel svet po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center. Tretji svet mučita ekologija in ekonomija, nas pa, koliko zdrži baterija. Hodimo v službe, ki jih ni, obstaja samo še smrt, a kaj, ko so krediti najeti za nedoločen čas. Avtor zato želi, da bi se nasmejali, še preden bo prepozno. V predstavi, ki jo je režirala Tijana Zinajić, igrajo Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir.
-
»Prijavila sem Janševo sponzorirano FB-objavo, za danes sem naredila dovolj,« je na profilu na Twitterju zapisala uporabnica, ki si je nadela ime Russhie.
-
Telesnost in erotika v kiparstvu, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
Ivan Meštrović velja za najznamenitejšega hrvaškega kiparja, za »največji kiparski fenomen« ga je že za časa študija označil starosta modernega kiparstva Auguste Rodin. Meštrović je s svojimi deli močno zaznamoval tri nekdanje države na našem ozemlju: Avstro-Ogrsko, Kraljevino SHS in SFR Jugoslavijo, njegova dela pa so znana tudi zunaj balkanskih meja. Na razstavi je na ogled okrog petdeset del, skulptur in risb iz zasebnih in javnih hrvaških zbirk.
-
Interferenca 3/1, TAM TAMova Ulična galerija Ljubljana
Ivian Kan Mujezinović je večkrat nagrajeni oblikovalec, ki najraje oblikuje za naročnike s področja kulture. V tandemu z Damjanom Iličem, kolegom iz Grupe Ee, je tudi avtor celostne podobe revije Mladina in s tem oblikovalec številnih Mladininih naslovnic. Velja za drznega avtorja, ki je odprt in inovativen, pa tudi vsestranski, saj je med drugim tudi fotograf in glasbenik. V Mednarodnem likovnem grafičnem centru pa si lahko ogledamo njegove umetniške stvaritve na področju grafike. Na ogled so v okviru serije razstav Pazi, sveža grafika!
-
Samotni brin sredi morja rase, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj
Na razstavi Samotni brin sredi morja rase so zbrana dela devetih primorskih umetnikov, ki so bili nagrajeni s Prešernovo nagrado, najvišjim priznanjem Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Jedro razstave je 25 del Avgusta Černigoja (tudi zgornja slika Svetilnik, Trst), enajst Toneta Kralja, devet Lojzeta Spacala ter dela Franka Vecchieta in Klavdija Palčiča, razstavljena so tudi dela Vena Pilona, Zorana Mušiča, Rika Debenjaka in Silvestra Komela. Vseh 64 razstavljenih umetnin je del obsežne umetniške zbirke zamejske družbe KB 1909, med drugim lastnice podjetja Mladina. Gre za zbirko, ki ni pomembna le za zamejce, temveč za vso Slovenijo.
-
Na 27. seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki mu predseduje Uršula Cetinski, sicer direktorica Cankarjevega doma, kjer so razpravljali o trenutnem stanju na področju nevladne kulture in o kulturnih vsebinah na nacionalni televiziji, je za performans poskrbel umetnik Dragan Živadinov. Napovedal je »posvetovalni referendum«, kjer se bodo morali udeleženci opredeliti, ali so za to, da vlada (oziroma v njenem imenu premier Miro Cerar) prvo slovensko zastavo, ki je bila v vesolju (od 4. do 18. marca 1994 v okviru odprave Columbia), odkupi za 960.000 evrov, znesek pa nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam. V nasprotnem primeru naj bi jo Živadinov 8. februarja, na dan kulture, protestno zažgal, in sicer »zaradi državnega nasilja nad umetnostjo v času Cerarjeve vlade ter pod kulturnim ministrovanjem Toneta Peršaka«.
-
V okviru Vojnega muzeja Logatec, prepoznavnega po raziskovalni in publicistični dejavnosti tako o 1. in 2. svetovni vojni kot osamosvojitveni vojni za Slovenijo, je izšla prva obsežna knjiga o partizanski spomenici 1941. Vsebuje do zdaj najobsežnejši seznam nosilcev tega priznanja, ki formalno sicer ni sodilo med odlikovanja, po pomenu in ugledu pa je bila to visoko cenjena nagrada za prvoborce narodnoosvobodilnega boja (NOB) na Slovenskem. Stopničko višje je bil le red narodnega heroja.
-
Neorealizem: Nova podoba v Italiji, 1932–1960, Narodna galerija, Ljubljana
Italijanski neorealizem je obdobje, katerega pomembne spremembe in presežki se kot reference pogosto pojavljajo v sodobni vizualni umetnosti. Posvečena mu je obsežna fotografska razstava v Narodni galeriji, ki bo jeseni gostovala tudi v prestižnem Metropolitanskem muzeju v New Yorku, predgovor za ameriški katalog pa bo napisal nihče drug kot sloviti filmski režiser Martin Scorsese. Razstava se ponaša z več kot 200 fotografijami najpomembnejših italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma (tudi z zgornjo fotografijo Maria De Biasija Italijani se ozirajo, ki je leta 1954 nastala v Milanu) in je razdeljena v več poglavij: fotografskega, revijalnega, knjižnega, kataloškega in filmskega. Spremlja jo razstava Nina Migliorija v Galeriji Fotografija.
-
Nekdanji minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport v Janševi vladi Žiga Turk bo sodeloval v skupini strokovnjakov evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami. V 39-člansko skupino ga je komisija izbrala na podlagi samoprijave med 349 prijavljenimi, člani pa so bili izbrani glede na »strokovno znanje in izkušnje«. S tem, da se posamezniki prijavljajo sami, ni nič narobe, skrb zbujajoče pa je, da slovenske institucije, ki se znanstveno ali pač cehovsko ukvarjajo z mediji, niso kandidirale nikogar.
-
Grad gori!, Klub Cankarjevega doma, Ljubljana
V glasbeno zasedbo Grad gori! so se povezali vokalistka Brina Vogelnik, violinistka Barja Drnovšek, harmonikar Matija Solce in tolkalec Blaž Celarec, da bi skupaj obudili slovenske in evropske ljudske zgodbe ter jih postavili v sodobnejšo glasbeno preobleko. Rezultat je nekakšna »grajska« glasba, ki opeva slovenske, švedske in češke ljudske zgodbe grajskih princes, ukletih, rešenih in predvsem samosvojih junakinj vseh časov. A brez skrbi, ne gre zgolj za romantiko, temveč tudi humor in kabaret. Kako zvenijo, lahko v živo preverite v torek, 30. januarja, na koncertu ob izidu njihove prve plošče.
-
Budnost, boj, ponos: Skozi njene oči, Umetnostna galerija Maribor
V Mariboru je na ogled fotografska razstava 13 umetnic z različnih koncev sveta, ki odpirajo vprašanja o težavah sodobne družbe, v kateri je treba pravice žensk, ki so bile težko priborjene, ponovno zagovarjati in se boriti zanje. Umetnice se tematike lotevajo zelo različno, ob tem pa problematizirajo vprašanja identitete, družine in doma, sprašujejo se o spolnosti in vlogah spolov, zastopanosti žensk, politike žensk, delavskih in socialnih pravicah žensk, pa tudi o viktimizaciji žensk in otrok.
-
Komaj se nekaj reši na enem koncu, že se na drugem pojavijo nove težave. Tako so rušenje Cmaka, Cerkljanskega mladinskega alternativnega kluba, ki deluje že 20 let, prestavili za leto dni. Napovedani program in aktivnosti bodo odslej uradno potekali nemoteno in po prvotnih načrtih. Za zdaj je torej še prostor za mlade v Cerknem.
-
Nina Čelhar: Svetlo na svetlo, Ravnikar Gallery, Ljubljana
Umetnica mlajše generacije Nina Čelhar (roj. 1990) velja za eno od bolj perspektivnih slovenskih slikark. Med drugim je prejemnica pomembne nagrade za študente umetnosti, ki jim jo na začetku njihove kariere v osmih državah srednje in jugovzhodne Evrope podeljujeta muzej sodobne umetnosti ESSL Museum. V delih, ki so na ogled na razstavi Svetlo na svetlo, avtorica išče idealen prostor sodobnega človeka, medtem ko išče idealen prostor zase.
-
Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Cankarjev dom, Ljubljana
Knjiga Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski je ponarodela, ime »doline« pa je postalo sinonim za našo državo, kadar o njej govorimo kritično oziroma negativno. Večno aktualna zgodba govori o zaplankanem kraju, v katerem se bojijo prišlekov oziroma vsega tujega. Ob spominjanju stote obletnice smrti pa bo dočakala novo gledališko uprizoritev. Ambiciozno koprodukcijo, ki je po Iliadi ter Vojni in miru že tretje veliko sodelovanje Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega, je na oder postavil režiser Eduard Miler, v njej pa med drugim igrajo Uroš Smolej, Maša Kagao Knez, Igor Samobor, Iva Krajnc Bagola in Nik Škrlec.
-
Očetova zgodba, Galerija Photon, Ljubljana
Nekdanji Mladinin fotograf Borut Peterlin sodi med vodilne poznavalce »starinske« tehnike mokrega kolodija na steklu. V tej tehniki so narejene tudi fotografije iz cikla Očetova zgodba, ki jih bo predstavil na tokratni razstavi. Potem ko sta se z ženo razšla, je ugotovil, da govorijo o izgubi in oddaljenosti, o navezanosti, o fotografiji kot mostu s preteklostjo, hkrati pa tudi o radostih in bolečinah biti oče. Razstavo, ki se po ljubljanski epizodi seli še v Photonovo galerijo na Dunaju, bo pospremil izid knjige fotografij.
