Izak Košir
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Kultura
»Koliko umetniških del sodobnih avtorjev je državni zbor kupil v tem mandatu?« je na Facebooku vprašal nekdanji poslanec LDS Aleš Gulič. Predsednik državnega zbora Milan Brglez mu je odgovoril, da sklepa, da nič, ker morajo še vedno varčevati, a dodal, da pa se strinja s tem, da je vprašanje umestno. Gulič je na to odpisal, da je bil zadnji, ki se je spomnil na to, Jožef Školč, nekdanji predsednik parlamenta in minister za kulturo, ter pripomnil, da je bilo denarja tudi kasneje še kaj in da če ga ni za deset slik, pa bi se morda našel za eno.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Kultura | Dogodki
Fokus: Schlingensief, Nova pošta, Ljubljana
Christoph Schlingensief (1960–2010) je bil kontroverzni nemški filmski in gledališki režiser, pisec in aktivist, ki je drezal v boleče točke umetniškega establišmenta in družbe. Leta 1977 so ga začasno celo zaprli, ker je v okviru umetniške akcije postavil plakat z napisom Ubijte Helmuta Kohla. Pobliže ga lahko spoznate na štirih projekcijah njegovih filmov, ki jim bodo v Novi pošti sledili pogovori. Hkrati pa lahko pobliže spoznate tudi aktivistično skupino Zentrum für politische Schönheit (Center za politično lepoto), ki nadaljuje njegovo izročilo in je lani odmevala tudi pri nas, saj je repliko spomenika holokavstu postavila blizu hiše politika skrajno desničarske stranke AfD. Najprej pripravljajo predavanje (19. marca) in nato še delavnico za angažmaja željne (od 20. do 23. marca).
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Družba
Pritožbe zaradi izbrisanih komentarjev
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je ta teden predstavila letno poročilo. Lani je od gledalcev in poslušalcev prejela približno 1500 pritožb, ki so se tako ali drugače navezovale na vsebine, predstavljene na nacionalni televiziji. Kot je pojasnila na tiskovni konferenci, se odzove na prav vsako pritožbo ali pa na podlagi pripomb pripravi mnenja oziroma priporočila uredništvom. Prav ta so po njenem »najmočnejše orožje varuha«. Čeprav jih, kot je pojasnila v oddaji Odmevi, uredništva po zakonu niso dolžna upoštevati, upa, da vendarle jih.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Kultura
Če boste vprašali Celjanke in Celjane, zlasti mlade, študente in tiste, ki jih zanimata glasba in umetnost, vam bodo povedali, da v njihovem mestu ni pravega prostora za alternativno kulturo. Nekoč jo je ponujal kultni Kljub, potem dolgo ni bilo nič, danes je edini tak prostor Umetniška četrt oziroma njen najplodnejši del Galerija AQ (Art Quarter).
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Kultura | Dogodki
Rdeče zore, Metelkova & Tovarna Rog, Ljubljana
19. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki je že v polnem zagonu, tudi letos na ogled ponuja performanse, razstave, glasbene nastope, delavnice in druge oblike javnega izražanja. V petek, 9. marca, si boste lahko po odprtju razstave PopredmeteNJE v Galeriji Alkatraz na ljubljanski Metelkovi v bližnjem klubu Gromka ogledali še glasbena performansa exxxxtra*porno in BAD ASSolo, ponoči pa bodo za mešalno mizo plesne ritme sukale DJane, NinaBelle (na fotografiji) in DJane Noir. V soboto, 10. marca, bo v istem klubu punk koncert skupin Contorture, Doxie in Pakt. Več o programu na uradni spletni strani festivala Rdecezore.org.
-
Majorškega raperja, ki si je nadel vzdevek Valtonyc, sicer pa je ob rojstvu dobil ime Jose Miguel Arenas Beltran, so obsodili na tri leta in pol zaporne kazni zaradi razžalitve kralja s skladbo No al Borbo (Ne Burbonu). Ta je postala himna protestnikov, ki so se konec februarja zbrali v katalonski Barceloni ter nasprotovali obisku španskega kralja Felipeja VI. Kralj je prispel na odprtje svetovnega kongresa mobilne telefonije, že na poti z letališča pa so ga dočakali številni razobešeni napisi, ki so pozivali k izpustitvi političnih zapornikov, nato ga je na demonstracijah pričakalo več tisoč ljudi.
-
Demoniziranju umetnic in umetnikov, kulturnic in kulturnikov se je pridružil Matej Lahovnik, ekonomist, nekdanji član stranke LDS pa potem Zaresa, nekdanji minister za gospodarstvo, danes pa eden od osrednjih komentatorjev desnice.
-
ZEK 2018,Ravnikar Space Gallery, Ljubljana
Po daljšem zatišju se vrača vizualni kolektiv ZEK, ki že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti in oblikovanja. Večkrat nagrajena ekipa, katere člani (Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Nika Jurman, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Petar Perčić, Marko Potočnik, Uroš Veber) so se uveljavili tudi samostojno, je zadnja leta razstavljala v zaklonišču ljubljanskega Argentinskega parka (2012), kreativnem centru Poligon (2014) in rovu pod Kranjem (2016), zdaj pa bo po dolgem času zasedla galerijo. Tematika tokratne razstave, kot je pri ZEK pravilo, do otvoritve ostaja presenečenje.
-
Voditeljica in sedem politikov
Prejšnji teden smo si v oddaji Tarča na TV Slovenija lahko ogledali sedem povabljencev, predstavnikov političnih strank, ki jim po javnomnenjskih anketah kaže najbolje na prihajajočih državnozborskih volitvah. Voditeljica Erika Žnidaršič je gostila sedem moških, s katerimi se je pogovarjala o prihodnosti Slovenije. Za debatnim pultom so stali Marjan Šarec, Miro Cerar, Dejan Židan, Luka Mesec, Matej Tonin, Anže Logar in Tomaž Gantar. Edina ženska v studiu je bila voditeljica.
-
Realisti Jureta Karasa, SNG Nova Gorica
Realisti Jureta Karasa, ki ga najbolj poznamo kot Slona iz zabavnega impro dua Slon in Sadež, pripovedujejo o tem, kako je šel svet po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center. Tretji svet mučita ekologija in ekonomija, nas pa, koliko zdrži baterija. Hodimo v službe, ki jih ni, obstaja samo še smrt, a kaj, ko so krediti najeti za nedoločen čas. Avtor zato želi, da bi se nasmejali, še preden bo prepozno. V predstavi, ki jo je režirala Tijana Zinajić, igrajo Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir.
-
»Prijavila sem Janševo sponzorirano FB-objavo, za danes sem naredila dovolj,« je na profilu na Twitterju zapisala uporabnica, ki si je nadela ime Russhie.
-
Telesnost in erotika v kiparstvu, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
Ivan Meštrović velja za najznamenitejšega hrvaškega kiparja, za »največji kiparski fenomen« ga je že za časa študija označil starosta modernega kiparstva Auguste Rodin. Meštrović je s svojimi deli močno zaznamoval tri nekdanje države na našem ozemlju: Avstro-Ogrsko, Kraljevino SHS in SFR Jugoslavijo, njegova dela pa so znana tudi zunaj balkanskih meja. Na razstavi je na ogled okrog petdeset del, skulptur in risb iz zasebnih in javnih hrvaških zbirk.
-
Interferenca 3/1, TAM TAMova Ulična galerija Ljubljana
Ivian Kan Mujezinović je večkrat nagrajeni oblikovalec, ki najraje oblikuje za naročnike s področja kulture. V tandemu z Damjanom Iličem, kolegom iz Grupe Ee, je tudi avtor celostne podobe revije Mladina in s tem oblikovalec številnih Mladininih naslovnic. Velja za drznega avtorja, ki je odprt in inovativen, pa tudi vsestranski, saj je med drugim tudi fotograf in glasbenik. V Mednarodnem likovnem grafičnem centru pa si lahko ogledamo njegove umetniške stvaritve na področju grafike. Na ogled so v okviru serije razstav Pazi, sveža grafika!
-
Samotni brin sredi morja rase, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj
Na razstavi Samotni brin sredi morja rase so zbrana dela devetih primorskih umetnikov, ki so bili nagrajeni s Prešernovo nagrado, najvišjim priznanjem Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Jedro razstave je 25 del Avgusta Černigoja (tudi zgornja slika Svetilnik, Trst), enajst Toneta Kralja, devet Lojzeta Spacala ter dela Franka Vecchieta in Klavdija Palčiča, razstavljena so tudi dela Vena Pilona, Zorana Mušiča, Rika Debenjaka in Silvestra Komela. Vseh 64 razstavljenih umetnin je del obsežne umetniške zbirke zamejske družbe KB 1909, med drugim lastnice podjetja Mladina. Gre za zbirko, ki ni pomembna le za zamejce, temveč za vso Slovenijo.
-
Na 27. seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki mu predseduje Uršula Cetinski, sicer direktorica Cankarjevega doma, kjer so razpravljali o trenutnem stanju na področju nevladne kulture in o kulturnih vsebinah na nacionalni televiziji, je za performans poskrbel umetnik Dragan Živadinov. Napovedal je »posvetovalni referendum«, kjer se bodo morali udeleženci opredeliti, ali so za to, da vlada (oziroma v njenem imenu premier Miro Cerar) prvo slovensko zastavo, ki je bila v vesolju (od 4. do 18. marca 1994 v okviru odprave Columbia), odkupi za 960.000 evrov, znesek pa nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam. V nasprotnem primeru naj bi jo Živadinov 8. februarja, na dan kulture, protestno zažgal, in sicer »zaradi državnega nasilja nad umetnostjo v času Cerarjeve vlade ter pod kulturnim ministrovanjem Toneta Peršaka«.
-
V okviru Vojnega muzeja Logatec, prepoznavnega po raziskovalni in publicistični dejavnosti tako o 1. in 2. svetovni vojni kot osamosvojitveni vojni za Slovenijo, je izšla prva obsežna knjiga o partizanski spomenici 1941. Vsebuje do zdaj najobsežnejši seznam nosilcev tega priznanja, ki formalno sicer ni sodilo med odlikovanja, po pomenu in ugledu pa je bila to visoko cenjena nagrada za prvoborce narodnoosvobodilnega boja (NOB) na Slovenskem. Stopničko višje je bil le red narodnega heroja.
