Izak Košir
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika
»Gospod akademik bo kmalu prišel. Lahko začnemo?« je odvetnik David Sluga v svoji pisarni tik pred tiskovno konferenco napovedal zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Ta si je že nekaj dni prej prek medijev izmenjal nekaj pisem z zamejskim pisateljem Borisom Pahorjem, saj naj bi bil prav njega ovajal italijanski tajni službi. Tako je trdil in objavil ljubiteljski zgodovinar in publicist Igor Omerza. Zaradi manipulacij z dokumenti, ki jih je pridobil in jih tolmačil po svoje, se je Jože Pirjevec nato odločil, da naredi nekaj, česar v dolgoletni karieri ni storil še nikoli – da se prepusti »detektorju laži«. Presodil je, da je poligrafski test edini dovolj trden dokaz, ki bi lahko prepričal nejeverni del javnosti – tisti del, ki rad verjame teorijam zarote in medijem, ki strani spretno polnijo s t. i. lažnimi novicami. Pirjevec je do 3. julija, ko je test opravil, »detektor laži« poznal zgolj iz filmov. Kot je povedal, se ni zavedal, da bo postopek trajal tri ure in da bo zanj to pravzaprav travmatična izkušnja.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Svet Slovenske filharmonije (SF) je ministru za kulturo Tonetu Peršaku ta teden tudi uradno predal predlog za razrešitev Damjana Damjanoviča z mesta direktorja zavoda. Ker se Peršak ni držal obljubljenega roka za Damjanovičevo zamenjavo, ki je bil 1. julij, bodo imeli zaposleni v SF 7. julija ob 13.30 pred ministrstvom za kulturo protestni shod.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Družba
Boštjan M. Turk mora literatu Venu Tauferju zaradi žalitev plačati odškodnino 7000 evrov z obrestmi. Tako je presodilo sodišče. Turk je namreč pet let v različnih medijih, večinoma pa v Reporterju, »na ponižujoč in žaljiv način pisal, da je Veno Taufer sodeloval z Udbo«.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Družba
Igor Pirkovič je zaradi objave spornega intervjuja s hrvaškim pevcem Thompsonom že odstopil z mesta urednika oddaje Tednik, kjer je bil njegov prispevek objavljen. A številni se strinjajo, da je zaradi nekritičnega pristopa k tako občutljivi temi, povezani z ustaško simboliko, padlo premalo glav. Že več tednov medijski strokovnjaki pozivajo k odgovornosti Jadranko Rebernik, ki opravlja delo odgovorne urednice informativnega programa. Prav tako nekateri še vedno pozivajo k odgovornosti, ali vsaj ukrepom, tudi direktorico nacionalne televizije Ljerko Bizilj, ki je sprva obljubljala, da bo nekdo odgovarjal, a na koncu se, če ne štejemo Pirkovičevega odhoda (za katerega se je odločil sam), ni zgodilo nič.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Kultura
Skrivni uspeh slovenskih metalcev
Uroš Grilc je bil v vladi Alenke Bratušek minister za kulturo, pred tem je bil načelnik ljubljanskega resorja za kulturo, zadnja leta je na Mestni občini Ljubljana služboval kot načelnik urada za mladino. S 1. junijem pa je našo največjo občino zapustil. Vendar ne zato, ker bi dobil službo na RTV Slovenija, kjer se je pred kratkim potegoval za položaj generalnega direktorja, saj je to mesto pripadlo Igorju Kaduncu. Zakaj je torej odšel? Kot pravi, zato da bi se lotil pisanja pravljic in založništva. »Ne gre za nikakršne spore med mano ali mestno občino ali med mano in županom Zoranom Jankovićem. Preprosto sem se odločil, da je čas, da stopim na novo pot in v umetniškem ustvarjanju sem našel nov zagon,« nam je povedal Grilc in dodal, da je literarna založba Škrateljc, ki jo je ustanovil, majhna in bo na leto izdala le približno šest knjig, te pa bodo skrbno izbrane in bodo ponujale drugačno branje, kot smo ga vajeni drugje. Za začetek so izdali otroško slikanico z naslovom Mali plac, ki jo je napisal kar sam Grilc, ilustriral pa Gorazd Vahen.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Družba
Če dobro pregledamo Bolho, bomo našli kup ponudnikov, ki imajo na zalogi stare izdaje Mladine; predvsem so hit tiste s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let, torej iz časa osamosvajanja in začetkov samostojne Slovenije.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Politika
Zbiralec podpisov za razpis referenduma o drugem tiru Vili Kovačič je za (za zdaj) premajhno število zbranih podpisov, potrebuje jih 40 tisoč, kot je povedal, pa jih je doslej zbral nekaj več kot sedem tisoč, okrivil medijsko tišino in tudi cerkev. »Časopisi že objavljajo pogreb. Zmanjkalo bo časa! Verbalna podpora strank tukaj ne šteje nič. Cerkev ponekod celo ovira aktivnosti (primer v Selcah), kot da je javno dobro stvar posameznikov in je vse zgolj „grda“ politika. Katastrofa duha je popolna! V časopisu Družina ne morem objaviti poziva. Medijska tišina pa nam seveda ne gre na roke. Mnogi sploh ne vedo, da se zbirajo podpisi – kaj šele, da bi sami kaj naredili proti temu!« je Kovačič zapisal v javnem pozivu in dodal, da ne nasprotuje »drugemu tiru«, temveč zgolj »zlatemu tiru«.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Družba
O nekritičnem pogledu na Thompsona
Prispevek, bolje intervju z zloglasnim hrvaškim pevcem Thompsonom, ki je bil objavljen v Tedniku in ga je opravil urednik oddaje Igor Pirkovič, je sprožil številne negativne odzive stroke in javnosti, gledalcev in gledalk. Očitali so mu predvsem nekritično obravnavo tematike pred koncertom v Mariboru, ki je bil nato na predlog policije odpovedan.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Družba
Uporabniki nekdanje tovarne Inde v Kopru so zaskrbljeni, ker naj bi prostori, v katerih ustvarjajo, dobili nove lastnike. Na območju sta se pojavila človeka, ki trdita, da sta nova lastnika, čeprav uradnih dokumentov še nista pokazala. Po navedbah uporabnikov Indeja naj bi bil prvi kaskader Rok Cvetkov, ki naj bi želel tam postaviti filmski studio, drugi pa direktor podjetja KMK Box Valter Krmac, ki načrtuje, da bi tam imel proizvodnjo embalaže. Skvoterji o njunih namerah in svoji prihodnosti dobivajo različne namige. Eden od najverjetnejših naj bi bil, da jim bosta nova lastnika dovolila ostati v prostorih do konca poletja, Cvetkov pa naj bi jim bil celo obljubil nadomestne prostore nekje drugje.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Družba
Aktiv novinarjev RTV Slovenija je na zasedanju v ponedeljek z mesta predsednice sprejel odstop Tadeje Anžlovar, ki sicer ostaja v izvršilnem odboru. Predlog za njeno razrešitev tik pred tem ni bil izglasovan.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Družba
Letnica v imenu Odbora 2014 sporoča, da podporniki prvaka SDS Janeza Janše že kar nekaj časa vztrajajo pred ljubljansko sodno palačo. Do miroljubnih protestnih shodov imajo sicer res pravico, nimajo pa pravice fizično napadati drugače mislečih. Na zadnjem shodu Odbora 2014 se je zgodilo ravno to.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16
Si predstavljate, da bi imel v središču Ljubljane kip Franceta Prešerna na plašču odtisnjen viden logotip kakega podjetja, morda celo takšnega, ki nima zveze s kulturo, denimo verige prodajaln živilskih izdelkov? Bi se nam to moralo zdeti nenavadno ali bi morali biti hvaležni, da je (katerokoli) podjetje plačalo izdelavo in postavitev kipa na vidnem mestu in tako obogatilo kulturno podobo prestolnice? V našem primeru sicer ne gre za verigo živilskih trgovin, temveč za založbo oziroma še bolj nedolžno, za domačo založbo upodobljenega – pisatelja Borisa Pahorja. Pa vendar – ali je primerno, da se javna umetniška dela, ki bodo na izbranem kraju stala še veliko let, obravnavajo kot reklamni panoji? Dejstvo je, da za donatorstvo ni nobenih standardov ali pravil. Tako naročnik tudi nobenih ne krši.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura
Da ima država do kulture mačehovski odnos, ni nič novega, razmere pa se iz leta v leto dodatno zaostrujejo, saj je denarja, namenjenega kulturi, vedno manj. Trenutno je na udaru status, ki nekaterim kulturnikom omogoča, da jim država plačuje prispevke. Ta status je z novo uredbo o samozaposlenih, ki je začela veljati z novim letom, izgubilo kar zajetno število kulturnikov, ker so presegli cenzus dovoljenega letnega zaslužka ali pa ne izpolnjujejo več na novo določenih meril.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Ministrstvo za kulturo se je odločilo spremeniti statut Slovenske filharmonije. Največ prahu je dvignila sprememba, s katero bodo imeli tudi zaposleni v tej ustanovi pravico, da pred izbiro direktorja podajo mnenje, ki ni zavezujoče, a je nemalokrat dokaz o (ne)zaupnici. Oglasili so se tudi direktorji sorodnih kulturnih zavodov in institucij, nekateri celo z izjavami, da se s tem (soodločanjem delavcev) vračamo v socializem in v čas samoupravljanja.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Komisija pri ministrstvu za zdravje in za delo je zavrgla vlogo pro bono ambulante v Novi Gorici, ki deluje v okviru Čezvesoljske Zombi Cerkve blaženega zvonjenja oziroma Hiše dobrot.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Jožeta Možino poznamo kot avtorja serije oddaj Pričevalci, ki predstavlja zgodbe »druge strani«, domobrancev, njihovih simpatizerjev, pomagačev, pa tudi partizanov, nasprotnikov komunistov. Poleg tega Možina vodi oddajo Intervju s podobno usmeritvijo. V zadnjih oddajah je gostil nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, nekdanjega ministra v Janševi vladi Vaska Simonitija, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Borisa Pleskoviča, kritika procesa Patria in novega ustavnega sodnika Klemna Jakliča …
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Družba
Zavod Sopotniki, ki se zavzema za medgeneracijsko solidarnost, že tri leta zagotavlja brezplačne prevoze starejšim oziroma upokojencem na območju Brkinov in Krasa, natančneje v krajih Divača, Sežana in Kozina. A ne gre zgolj za prevoze, saj starostnikom pomaga tudi pri vključitvi nazaj v aktivno življenje. Dokaz, da so lahko uspešna tudi pozitivna prizadevanja, je, da bo zavod aprila odprl novo enoto, in sicer v Sevnici. Toda ne bo se ustavil tam, želi se širiti tudi v druge kraje, kjer javni prevoz ne omogoča dobrih povezav, taksiji pa so praviloma predragi.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Družba
V noči s petka na soboto je obiskovalce Metelkove presenetila obsežna akcija, v kateri je sodelovalo večje število policistov, kriminalistov in inšpektorjev. Kar sicer ne bi bilo nič nenavadnega, saj so tovrstni nadzori domala rutinski, vajeni so jih tudi na Metelkovi. Očividce pa je tokrat zmotilo nekaj drugega, kar nekaj jih je bilo namreč priča nesprejemljivemu rasnemu profiliranju obiskovalcev v klubu Menza pri koritu.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Drugorazredne (evropske) državljanke
Tik pred 8. marcem so evropske ženske slišale nič kaj prijazno izjavo, ki je dvignila precej prahu po vsej Evropi. Še bolj skrb zbujajoče je, da jo je izrekel evropski poslanec, in to v evropskem parlamentu, središču Evropske unije, ki naj bi bila branik človekovih pravic, enakopravnosti in svobodne ter odprte družbe. Za škandal je poskrbel poljski poslanec Janusz Korwin - Mikke, ki je dejal, da morajo biti ženske manj plačane od moških, saj so šibkejše, manjše in manj inteligentne od njih.
-
»Poglejte, kaj se je zgodilo včeraj na Švedskem. Švedska. Kdo bi lahko verjel?« je na Twitterju prejšnji teden zapisal ameriški predsednik Donald Trump in s tem namigoval, da je Švedska doživela teroristični napad. A seveda ga ni. Zato mu je nekdanji politik in nekdanji predsednik švedske vlade Carl Bildt odgovoril: »Švedska? Teroristični napad? Le kaj je kadil?« Bildt je Trumpa poučil tudi, da so na Švedskem lahko hvaležni, da večjega terorističnega napada niso doživeli že od časov, ko je skupina Baader-Meinhof leta 1975 razstrelila veleposlaništvo Zahodne Nemčije. Bildt je zaradi odzivov na Trumpovo laž požel zanimanje mednarodne javnosti. Med drugim je napisal tudi članek za Washington Post in v njem opisal razmere na začetku devetdesetih let, ko je, takrat je bil švedski premier, obiskal svoje vojake, vključene v operacijo Združenih narodov na Hrvaškem. V Bosni je takrat divjala vojna, zato so od tam prihajali avtobusi, polni obupanih beguncev, etnično čiščenje je bilo v zadnjih stadijih.
-
Kaj ima Janša proti Ljubljani?
»Bravo Ilka, bravo Boštjan. Smučarija je res nacionalni šport Slovencev. Se kdo spomni kakega zmagovalca iz Ljubljane?« je predsednik SDS Janez Janša zapisal na Twitterju in s tem nadaljeval poniževalno retoriko, usmerjeno proti Ljubljančanom in Ljubljančankam. Ilka Štuhec in Boštjan Kline sta namreč Mariborčana.
-
Prvi mož Facebooka in multimilijarder Mark Zuckerberg je za največje družbeno omrežje na svetu, ki kroji vsakdan zavidljivemu številu ljudi, napisal nov manifest. V njem se je zavezal, da bo Facebook odslej odločneje nadzoroval svojo že skoraj dve milijardi veliko bazo uporabnikov. Med obljubami je izpostavljeno, da bo zajezil senzacionalizem in dezinformacije, ki se prek Facebooka širijo skozi članke sumljivega izvora. Hkrati pa se je zavezal, da bo družbeno omrežje postalo bolj proaktivno pri zaščiti svojih uporabnikov, ki so tarče nadlegovanja in sovražnega govora. Sliši se obetavno.
-
Obvezna naročnina na Pop TV in Kanal A
Pop TV in Kanal A nista več v sistemu digitalnega prizemnega oddajanja, kar pomeni, da ju ni mogoče več sprejemati prek hišne ali sobne antene. Zdaj sta dostopna le v okviru plačljivih paketov ponudnikov kabelske ali IP-televizije. Vsaka komercialna televizija na prostem trgu se seveda lahko odloči za takšno potezo. Vendar je Pro plus, ki omenjena programa oddaja, hkrati zahteval od kabelskih ponudnikov, da oba kanala, Pop TV in Kanal A, uvrstijo v svoje osnovne pakete. Kabelski operaterji – Telemach, Telekom, Simobil , T-2 … – so to tudi naredili, hkrati pa napovedali sorazmerno podražitev svojih paketov. Naročniki tako ob spremenjenih pogojih nimajo druge izbire, kot da to podražitev sprejmejo. Kar pa je pričakovano sprožilo pritožbe gledalcev – naročnina na Pop tv in Kanal A je namreč dejansko za vsakega odjemalca televizije postala avtomatična obveznost.
-
10. 2. 2017 | Družba
Kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekonomskega vsakdana
Profesorja dr. Mladen Dolar in dr. Joseph Vogl ter dr. Samo Tomšič se bodo nocoj ob 19. uri v Cankarjevem domu spraševali, kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekomskega vsakdana in od kod nemara izvirajo. Premišljevali bodo, zakaj so t. i. ekonomske znanosti, ki se rade postavljajo od bok naravoslovnim, pravzaprav strukturirane kot teodiceje, pri katerih odloča božja previdnost, ne pa matematika. Kaže, da pri tem pod vprašaj ne postavljajo niti kapitalističnega sistema niti gospodarsko-političnih ureditev. Nasprotno naj bi bili nezanesljivi državljani tisti, ki odpovejo, ureditev trga deluje – vsaj po mnenju tako imenovanih »gospodarskih modrecev«, katerih napovedi, vsaj kar zadeva stik z realnostjo, pogosto spominjajo bolj na loterijo in igre na srečo.
