Izak Košir
-
Ambulanta Huga Chaveza za nezavarovane v Novi Gorici obstaja od aprila lani. Njena ustanoviteljica je Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja.
-
Lažne novice, resnične posledice
Občutno več lažnih novic kot prej se je začelo pojavljati ob prvem večjem begunskem valu v Evropi. Takrat se je besedna zveza fake news šele začela uveljavljati. Splet oziroma družabna omrežja so lažnim novicam dala krila. To so opazili in izkoristili tudi tisti, ki so želeli vplivati na nedavne predsedniške volitve v ZDA.
-
Med 21. januarjem in 8. februarjem se bo odvil že 9. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki širi dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin za otroke in mlade ter povezuje nevladne in vladne kulturne producente. Letošnja rdeča nit je večkulturnost. Tudi letos bodo za več deset različnih prizorišč podarili dobrih 17.000 vstopnic, kar pa je – sodeč po povpraševanju – še vedno premalo.
-
Na spletu se je pojavila fotografija kranjskogorskega župana Janeza Hrovata, na kateri pod sliko nekdanjega italijanskega »duceja« Benita Mussolinija drži iztegnjeno roko, zraven je tudi plakat italijanske fašistične stranke.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Letošnje leto je močno zaznamovala bitka za Tovarno Rog, zaradi katere so se postavila številna vprašanja o javnem in zasebnem prostoru. Zapuščeno tovarno že dobro desetletje zasedajo uporabniki oziroma skvoterji, v njenih prostorih pa se je razvil pester program in celo socialni center za pomoč in integracijo azilantov.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Razpis RTV Slovenija za novega generalnega direktorja se zaključi kmalu: 31. decembra. Kdo bo nasledil Marka Filija?
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Združenje sestavljavcev oxfordskih slovarjev je za besedo leta 2016 izbralo post-truth oziroma postresnico. Definicija te besede je opis okoliščin, v katerih imajo na javno mnenje objektivna dejstva manjši vpliv kot čustva in osebno prepričanje posameznika.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Priseljenci proti priseljencem?
Nestrpni mediji in politiki znova igrajo na karto čustev državljanov. Tokrat je na vrsti Velenje. Tamkajšnjega župana Bojana Kontiča naj bi bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic obvestil, da si pristojne službe v tej občini ogledujejo objekt, ki bi bil primeren za nastanitev 150 migrantov. Z novico so se pod članki na spletu in na forumu portala Velenje.com razmnožili ksenofobni napadi na prihajajoče azilante, ki jih Velenjčani med drugim pošiljajo nazaj domov, od koder so prišli. Presenetljivo to prihaja iz ust nekaterih krajanov mesta, ki je v petdesetih letih, še v času socializma, nastalo z naseljevanjem delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Politika
Svoboda govora in kako jo doživlja Božo Predalič
Nekdanji generalni sekretar v Janševi vladi in eden od vidnejših članov stranke SDS Božo Predalič je zelo dejaven na mikroblogerskem omrežju Twitter. Grosupeljčan slovi po ostrem jeziku in v tem slogu je 1. oktobra tvitnil: »Prav zanima me, koliko smo slovenski davkoplačevalci plačali za članek, ki v Washington Postu reklamira Türka. Naši pa naivnoveselo povzemajo.« K tem besedam je prilepil sliko naslovnice članka spletne izdaje Večera, kjer so navajali časnik Washington Post: ZN potrebujejo vodjo, kot je Danilo Türk.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Zgodba ljubljanske Tovarne Rog se zdaj očitno ponavlja v Novem mestu. Sokolc je ime dolenjske avtonomne cone s sorodnimi dejavnostmi od umetniških projektov do angažirane pomoči beguncem. Gre za zapuščeno stavbo Narodnega doma, ki so jo zasedli in uredili prostovoljci ter tako pravzaprav poskrbeli, da se ta objekt državnega pomena ni podrl. Zdaj jih hoče mestna občina pregnati.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Družba
»Revščina in posledično socialna izključenost pomenita hud poseg v človekovo dostojanstvo in s tem kršitev človekovih pravic. Ljudje v stiski, ki poiščejo pomoč na centru za socialno delo, upravičeno pričakujejo, da bodo deležni razumevanja in podpore.« Tako so zapisali v uradu varuhinje človekovih pravic ob primeru, ki bi ga lahko označili ne zgolj za tragičnega, temveč tudi nesmiselnega.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Družba
»Kakršnekoli fotografije ljudi, ki kažejo genitalije, ritnice ali ženske prsi, bodo umaknjene,« se glasi Facebookovo opozorilo, ki je v zadnjih dneh znova razdelilo mnenja uporabnikov. Na največje družabno omrežje, ki ima več kot milijardo dejavnih uporabnikov, se je vsul plaz kritik, saj je Facebook umaknil tudi eno najbolj prepoznavnih fotografij – golo deklico v Vietnamu, ki beži pred napadom z napalmovo bombo. Za pretresljivo ikonično podobo je leta 1972 fotograf Nick Ut prejel Pulitzerjevo nagrado. Sporočilo fotografije je bilo tako močno, da je takrat omehčalo celo ameriško javnost in bilo eden ključnih vzrokov, da je ta spremenila svoje mnenje o vojni v Vietnamu.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Družba
Težko je verjeti, da smo šele leta 2016 v Sloveniji dočakali prvo pravnomočno sodbo zaradi onemogočanja sindikalnega združevanja. Sodišče na drugi stopnji je potrdilo, da sta bila nekdanja zaposlena v trgovski družbi Rutar Boštjan Bradeško in Bernarda Gajser kriva kršitev sindikalnih pravic. Spor se je vlekel pet let, zaslišanih pa je bilo 32 prič. Bradeško bo moral plačati dobrih 13 tisoč evrov, Gajserjeva nekaj več kot 4500 evrov denarne kazni.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Kultura | Portret
Ko pomislimo na cirkus, si v spomin ponavadi prikličemo trike z živalmi, ki se dandanes nemalo ljudem zdijo kruti. Tovrstne predstave smo hodili gledat v otroštvu in v njih glavni nastopajoči niso bili klovni, čeprav so bili ravno tako del šova, temveč sloni in tigri. Pri nas so namreč gostovali predvsem italijanski cirkusi. No, v Franciji, kjer se je šolala tudi Dana Auguštin, pa je cirkus drugačen. V njem praviloma nastopajo ljudje, ne živali. Zato je to visoko cenjena umetnost, ki ima dolgoletno tradicijo ter spaja performans, gib, ples, akrobacije in še kaj. A to še ni vse – v Franciji je cirkuška dejavnost prisotna tudi zunaj cirkuških krogov, saj jo poznajo že v predšolski vzgoji. Spodbuja namreč razvoj koordinacije, spretnosti, gibčnosti in moči, kar naj bi pozitivno vplivalo na celostni razvoj otroka.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Politika
V Novem mestu že od ponedeljka poteka Fotopub, največji in najuspešnejši slovenski festival za fotografijo in fotografske delavnice, ki je pred tremi leti zaradi finančnih zagat skoraj zaprl svoja vrata. Takrat se je zdelo, da je vsega konec, in to ravno v času, ko so slovenski fotografi po svetu začeli dobivati prestižne nagrade. Fotopub je bil med ključnimi dejavniki za razvoj slovenske fotografske scene v zadnjem desetletju in več, v njem pa so se kalili vsi vidnejši fotografi zadnjih let.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Kot da panelne ograje niso dovolj, se je vrnila še rezilna žica. Tokrat vrhu panelnih ograj, zavita v kolut, z nekoliko manjšim premerom. Vrnitev rezilne žice je zmotila Mira Cerarja, saj je v petek obiskal Belo krajino in ministrstvu ukazal, naj povsod ob Kolpi z vrha panelnih ograj odstrani grozečo žico. Domačini pa opozarjajo, da se to še ni zgodilo – rezila so še vedno nameščena med naseljema Sečje selo in Učakovci. Bodeče »kape« na glavah panelnih ograj naj bi tako odstranili zgolj na območjih, kjer poteka »turistična dejavnost«.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Družba
Danes ob 17.uri – Parada ponosa 2016
Le nekaj tednov pred današnjo 16. parado ponosa je Aleš Primc naznanil svoje vedno jasnejše politične ambicije. Gibanje za otroke in družine gre je nadgradnja decembrske referendumske kampanje Za otroke gre, ki je precej pripomogla k temu, da so nekatere družine v Sloveniji še vedno diskriminirane. Politično sporočilo letošnje parade ponosa je »Mi nismo nič od tega«, saj vsiljene »normalnosti«, ki jo zagovarja tudi Primc, njeni organizatorji ne sprejemajo.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Bliža se turistična sezona in v poletni vročini med ohladitve željnimi ni priljubljeno zgolj morje, v Sloveniji veliko kopalcev roma tudi k rekam. Ena od najbolj priljubljenih je Kolpa. A še do nedavnega je bila ob slovensko-hrvaški meji obdana z bodečo žico, ki jo je vlada sicer ljubkovalno imenovala »tehnična ovira«.
