Izak Košir

  • Izak Košir

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Politika

    Putin v Sloveniji?

    Slovenska vlada se je na 74. seji seznanila z informacijo o postavitvi spomenika vsem ruskim vojakom, ki so na ozemlju Slovenije umrli v obeh vojnah. Potrdila je izhodišča in imenovala delegacijo za udeležbo na seji skupne projektne skupine.

  • Izak Košir

    5. 2. 2016  |  Mladina 5  |  Družba

    Nova lepljenka

    »Številni vladarji v zgodovini so se … posluževali terorja. Veliko bi si jih zaslužilo omembo na seznamu okrutnih vladarjev, ki so odgovorni za številna nedolžna življenja. Predstavljamo 10 najslabših med najslabšimi po našem izboru,« so zadnji januarski dan zapisali na spletnem portalu Nova24TV, ki je v večinski lasti članov stranke SDS.

  • Izak Košir

    5. 2. 2016  |  Mladina 5  |  Politika

    Razrezani odnosi

    Interreg Slovenija-Hrvaška je okvir za čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške v finančni perspektivi od leta 2014 do leta 2020. Financira ga evropski sklad za regionalni razvoj. V tem obdobju bo za sofinanciranje čezmejnih projektov namenjenih dobrih 46 milijonov evrov. Do sem je vse kot po navadi, pozablja pa se, da je Slovenijo in Hrvaško nedavno dodatno razmejila žica.

  • Izak Košir

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Politika

    Čakajoč Urad za begunce

    Država je septembra lani ukinila info točko za tujce v središču Ljubljane, ki jo je z evropskim denarjem vodil zavod za zaposlovanje. Malo dlje, do 31. decembra lani, je obratovala migrantska svetovalnica, ki jo je financirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Slab mesec je nato na tem področju zevala tišina, zato so nekdanji zaposleni na ZSSS (Goran Lukić, Sonja Šarac, Goran Zrnić in Boris Perš) v sredo tudi uradno predstavili svetovalnico za migrante, ki se za zdaj vzdržuje zgolj s samoprispevki, pozneje pa računajo na članarine, donacije, razpise, naročila in druge možnosti. Svetovalnica za migrante izhaja iz dnevnih potreb migrantov, beguncev in prosilcev za azil ter drugih oseb, ki prihajajo skozi naša vrata. Goran Lukić pravi, da je država zatajila, saj je financiranje svetovalnic za migrante oziroma info točk za tujce zamenjala s financiranjem obmejnih žic.

  • Izak Košir

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Družba

    Viralna podtikanja

    V zadnjem času je na družabnih omrežjih mogoče opaziti skrb zbujajoče povečanje lažnih objav o nasilju pribežnikov, beguncev, migrantov … Zavajajoči zapisi so nemalokrat opremljeni z zelo nazornimi fotografijami, na katerih so po navadi pretepene ženske, ki naj bi bile žrtve domnevno pobesnelih beguncev. Pri takšnih neresničnih objavah zbuja največjo skrb to, da jih uporabniki razširjajo kot golo resnico.

  • Izak Košir

    8. 1. 2016  |  Mladina 1  |  Družba

    Udarili po Udarniku

    Kino Udarnik je mariborsko urbano kulturno središče, ki ni namenjeno zgolj alternativi, temveč tudi širšim vsebinam. V zadnjih letih je postal priljubljeno srečevališče Mariborčanov, naj gre za koncerte, filme ali pogovorne večere. Mestna občina Maribor, od katere je Kino Udarnik zaradi javnega financiranja skoraj v celoti odvisen, pa v njem ne vidi dodane vrednosti. Na podlagi poročila o delu za leto 2014 je presodila, da Kino Udarnik ne bo mogel izpeljati programa, ki ga je prijavil za leto 2015. Pri tem je nenavadno, da je komisija to ugotovila šele novembra lani, ko je Kino Udarnik program izvajal že 11 mesecev.

  • Izak Košir

    8. 1. 2016  |  Mladina 1  |  Ekonomija

    Neobdavčeni prispevki

    Okoli novega leta je Finančna uprava RS (Furs) pod drobnogled vzela šolske praznične bazarje, ki šolam omogočajo zbirati denar v šolski sklad, s katerim pomagajo tudi učencem iz socialno šibkejših družin. Zdaj bodo za to potrebovali davčne blagajne, kar pomeni, da bodo morali za vse prodane izdelke izdajati račune ali pa iznajti druge način »prodaje« na bazarjih.

  • Izak Košir

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    Revolucija transspolnosti

    »Kličite me Caitlyn« je sporočala junijska naslovnica revije Vanity Fair, na kateri so nekdanjega olimpijskega prvaka v deseteroboju Brucea Jennerja prvič ovekovečili v »novem spolu«. Bruce, ki je v dolgoletni športni karieri krasil številne naslovnice mačističnih in športnih publikacij, kot sta Sports Illustrated in GQ, je pri 66 letih postal ženska. O tem, da je (takrat še) Bruce transspolna ženska, se je začelo ugibati in na to namigovati lani decembra, potem pa je aprila letos to tudi javno priznal/-a v televizijskem intervjuju z novinarko Diane Sawyer. Brucea Jennerja poznamo tudi iz resničnostnega šova Keeping Up with the Kardashians, saj je bil do letos uradno poročen s Kris Kardashian (60), še vedno pa je očim starlete Kim Kardashian. Od konca julija ima (zdaj že) Caitlyn svojo dokumentarno TV-serijo I Am Cait in tako rekoč čez noč je postala medijsko najprepoznavnejša transspolna oseba na svetu. V Guinnessovi knjigi rekordov je prehitela celo ameriškega predsednika Baracka Obamo, ko je v pičlih štirih urah na Twitterju zbrala več kot milijon sledilcev.

  • Izak Košir

    11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Družba

    Cerkev vedno bolj (u)slišana

    Programski svet (PS) RTV Slovenija pod vodstvom Mitje Štularja zahteva predvajanje bogoslužja na 1. programu Radia Slovenija v času šestih največjih praznikov. Te naj bi si razdelila rimskokatoliška in evangeličanska cerkev.

  • Izak Košir

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Kultura

    Vrnitev etiketiranih

    Se še spomnite, ko je pred nekaj leti, z obveznim nekajletnim zamikom, tudi Slovenijo preplavil val vsega, kar je bilo indie? Indie rock, indie pop, oznaka indie na domala vsem, tudi na čelih števnih srednješolcev in študentov, tako tistih malo bolj »alter«, kot tudi tistih malo bolj »mainstream«.

  • Izak Košir

    6. 11. 2015  |  Mladina 45  |  Politika

    Pošast hodi po Evropi

    Branko Grims je v tedniku Demokracija zapisal, da mora Evropa najprej poskrbeti sama zase in »končati kolektivno blaznost izrojenega multikulti humanizma«, saj naj bi bila po njegovem ogrožena njena varnost. V besedilu nadaljuje, da je lahko primer tega »tisto nemško mesto«, v katerem so v imenu »multikulti humanizma« poslali »otroke iz šol čistiti nesnago za migranti«.

  • IZAK KOŠIR

    21. 10. 2015  |  Družba

    "Mestno središče postaja center potrošnje, zabave in finančne industrije" 

    Projekt To je/ni vandalizem je odgovor na akcijo Človek, čuvaj svoje mesto Mestne občine Ljubljana (MOL), ki jo je začela maja letos in v okviru katere želi s plakati, poostrenim nadzorom in javnimi dogodki opozoriti na škodljivost t.i. vandalizma. V svojih javnih objavah vandalizem razumejo kot uničenje lastnine in kot najbolj problematične izpostavijo »popisane fasade in grafiti, ki pa so najbolj opazni, vzbujajo občutek neurejenosti javnih površin ter zmanjšujejo občutek varnosti«. Organizator »protiakcije« inštitut Danes je nov dan obžaluje, da MOL s svojo pobudo ne naslavlja »uničenosti infrastrukture, temveč občutke, videz, strah in neprijetnost« in dodaja, da »s svojo kampanjo ne meri na izboljšanje bivalnih pogojev, ampak na mestni videz urejenosti in varnosti«.

  • IZAK KOŠIR

    21. 10. 2015  |  Kultura

    Vrnitev v hollywoodsko prihodnost: Datum 21. oktober 2015 brez letečih avtomobilov

    Verjetno vsi dobro poznate trilogijo filmov Vrnitev v prihodnost (Back to the Future). Saj veste, Michael J. Fox se kot Marty McFly v 2. delu v futurističnem DeLoreanu, ki ga je izdelal belolasi profesor Brown (igra ga Christopher Lloyd), odpelje v leto 2015. Datum: 21. oktober, torej danes. Prihodnost (oziroma naša sedanjost) pa je leta 1989 v Hollywoodu izgledala veliko bolj obetavno, kar se tiče napredne tehnologije, kot jo poznamo in uporabljamo danes. Vizijo scenaristov Roberta Zemeckisa in Boba Galea je v televizijskem oglasu nedavno izkoristil tudi proizvajalec avtomobilov Toyota, kjer sta nastopila tako Fox, kot tudi Lloyd, in se pogovarjala o tem, kaj se je od napovedi iz filma dejansko uresničilo. Bolj malo oziroma skoraj nič. Še vedno nimamo letečih avtomobilov in lebdečih rolk. 

    Back to the Future Day official trailer

  • Izak Košir

    9. 10. 2015  |  Mladina 41  |  Kultura

    Od proletariata do prijaznosti

    Pred kratkim je bila v Kinoteki prikazana sovjetska filmska klasika iz leta 1931 Simfonija Donbasa režiserja Dzige Vertova. V letu premiere je bil film denimo prepovedan v takratni Nemčiji.

  • Izak Košir

    2. 10. 2015  |  Mladina 40  |  Kultura

    Henrik Brun

    Ljubljano opisuje roman Paula Coelha Veronika se odloči umreti ali pa denimo Slovensko poletje mladega francoskega pisatelja Clementa Benecha, zdaj pa jo je za kraj dogajanja v knjigi izbral še en tuj avtor. Tokrat jo je ovekovečil večkrat nagrajeni raziskovalni novinar in nekdanji vojni poročevalec Henrik Brun. Roman Danska zanka je te dni izšel tudi v slovenščini, avtor pa bo na začetku oktobra ponovno obiskal Slovenijo.