-
Važno, da je naša
Sodišče je že drugič razveljavilo odločitev občinskega sveta v Krškem, ki je na mesto direktorice Kulturnega doma Krško (KDK) imenovalo neustrezno kandidatko, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev. V slednjih je namreč zahtevana delovna doba osem let, od tega tri leta na področju kulture. Kandidatka Darja Planinc, ki jo podpira stranka SLS, teh nima, saj je doslej delovala na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Na razpis so se prijavile štiri kandidatke, med njimi tudi dozdajšnja direktorica Katja Ceglar. Ta ne samo, da izpolnjuje vse razpisne pogoje, temveč je tudi edina, ki je dobila podporo Sveta zavoda KDK. Občinskemu svetu to ni mar, kot tudi ne to, da bodo še naprej forsirali neustrezno kandidatko Darjo Planinc, kar pomeni, da lahko od sodišča še tretjič »dobi po prstih«.
-
Dana Auguštin / Cirkusantka, ki se je akrobacij na zračnih tkaninah učila v Franciji, poučuje pa jih v Sloveniji
Ko pomislimo na cirkus, si v spomin ponavadi prikličemo trike z živalmi, ki se dandanes nemalo ljudem zdijo kruti. Tovrstne predstave smo hodili gledat v otroštvu in v njih glavni nastopajoči niso bili klovni, čeprav so bili ravno tako del šova, temveč sloni in tigri. Pri nas so namreč gostovali predvsem italijanski cirkusi. No, v Franciji, kjer se je šolala tudi Dana Auguštin, pa je cirkus drugačen. V njem praviloma nastopajo ljudje, ne živali. Zato je to visoko cenjena umetnost, ki ima dolgoletno tradicijo ter spaja performans, gib, ples, akrobacije in še kaj. A to še ni vse – v Franciji je cirkuška dejavnost prisotna tudi zunaj cirkuških krogov, saj jo poznajo že v predšolski vzgoji. Spodbuja namreč razvoj koordinacije, spretnosti, gibčnosti in moči, kar naj bi pozitivno vplivalo na celostni razvoj otroka.
-
Apokalipsa za Apokalipso
Da se v krizi najprej reže v kulturi, smo vajeni, malo manj pa smo vajeni, da kulturniki sami zapirajo »pipce« drugim kulturnikom. Tako je zopet na tapeti Javna agencija za knjigo (JAK), ki je odrekla sofinanciranje Kulturnemu društvu (KUD) Apokalipsa. Slednje je tako izgubilo finančno pomoč za knjižni program, literarne prireditve (kamor spadajo Mednarodno srečanje založnikov in avtorjev srednje Evrope, Revija v reviji, Kierkegaardovo leto, Mednarodna filozofska konferenca in delavnica ter Mednarodni filozofski simpozij) in bralno kulturo (Mednarodni natečaj za najboljši haiku 2016).
-
Zanemarjanje enookih
V Novem mestu že od ponedeljka poteka Fotopub, največji in najuspešnejši slovenski festival za fotografijo in fotografske delavnice, ki je pred tremi leti zaradi finančnih zagat skoraj zaprl svoja vrata. Takrat se je zdelo, da je vsega konec, in to ravno v času, ko so slovenski fotografi po svetu začeli dobivati prestižne nagrade. Fotopub je bil med ključnimi dejavniki za razvoj slovenske fotografske scene v zadnjem desetletju in več, v njem pa so se kalili vsi vidnejši fotografi zadnjih let.
-
-
Je suis Anja Radaljac
Kako globoko je seksizem zakoreninjen v slovenski družbi, je pokazala nedavna objava korespondence med mlado kritičarko Anjo Radaljac in predsednikom slovenskega centra PEN Evaldom Flisarjem. »Ti si pa lepa in seksi in samozavestna, kar vse človek pričakuje od perspektivne intelektualke, kritičarke, avtorice in bogve kaj še vse,« je stavek, ki se Flisarju zdi kot nedolžna šala, nič kaj sporno se mu ne zdi niti to, da je mlajši kolegici med dogovarjanjem za delo povedal, da se nikoli ni zaljubil v žensko, ki mu ga ne bi z nekaj stavki postavila pokonci. Anja Radaljac ga je na način komuniciranja opozorila, to pa je vodilo v odpoved sodelovanja, zato se je odločila vse skupaj razkriti javnosti.
-
Pozabljene klasike
V Pritličju je na ogled razstava Črno-beli svet Tomaža Lavriča, ilustratorja in karikaturista. V Mladini ga spremljate kot avtorja Diareje, karikaturista Izjave tedna, Rolanja po sceni ter ilustratorja kolumn in satirične rubrike Mladinamit, nemalokrat pa zakrivi tudi naslovnico.
-
Lepotni popravek
Kot da panelne ograje niso dovolj, se je vrnila še rezilna žica. Tokrat vrhu panelnih ograj, zavita v kolut, z nekoliko manjšim premerom. Vrnitev rezilne žice je zmotila Mira Cerarja, saj je v petek obiskal Belo krajino in ministrstvu ukazal, naj povsod ob Kolpi z vrha panelnih ograj odstrani grozečo žico. Domačini pa opozarjajo, da se to še ni zgodilo – rezila so še vedno nameščena med naseljema Sečje selo in Učakovci. Bodeče »kape« na glavah panelnih ograj naj bi tako odstranili zgolj na območjih, kjer poteka »turistična dejavnost«.
-
Kdo se boji strahu?
Režiser Dejan Babošek se je odločil, da bo namesto romantične komedije, saj teh na velikih platnih res ne manjka, raje posnel film o strahu. Nekonvencionalno bo tudi financiranje, usodo filma je prepustil zbiranju denarja prek spletne platforme IndieGogo oziroma t. i. crowdfundingu. Do zamisli za vsebino pa ga je privedel prav strah. A ne njegov, temveč strah drugih. Opazil je, da sta se v času, ko se je po balkanski poti začela množična selitev beguncev in migrantov, v Sloveniji oblikovala dva pola. Zmotila ga je predvsem močna protibegunska propaganda, ki jo je v javnosti podpihovala slovenska desnica. Ta po njegovem še zdaj seje strah in sovraštvo.
-
Mrtva književnost
Škuc je ena od najpomembnejših organizacij neprofitnega kulturnega ustvarjanja v Sloveniji. Med dejavnostmi, ki jih izvaja, sta tudi delovanje galerije in literarne založbe.
-
Danes ob 17.uri – Parada ponosa 2016
Le nekaj tednov pred današnjo 16. parado ponosa je Aleš Primc naznanil svoje vedno jasnejše politične ambicije. Gibanje za otroke in družine gre je nadgradnja decembrske referendumske kampanje Za otroke gre, ki je precej pripomogla k temu, da so nekatere družine v Sloveniji še vedno diskriminirane. Politično sporočilo letošnje parade ponosa je »Mi nismo nič od tega«, saj vsiljene »normalnosti«, ki jo zagovarja tudi Primc, njeni organizatorji ne sprejemajo.
-
Nebodeča ograja
Bliža se turistična sezona in v poletni vročini med ohladitve željnimi ni priljubljeno zgolj morje, v Sloveniji veliko kopalcev roma tudi k rekam. Ena od najbolj priljubljenih je Kolpa. A še do nedavnega je bila ob slovensko-hrvaški meji obdana z bodečo žico, ki jo je vlada sicer ljubkovalno imenovala »tehnična ovira«.
-
Koga moti Prulček?
Zgodb o zapiranju lokalov v središču Ljubljane smo vajeni. A navadno je razlog za zaprtje nerganje sosedov, včasih upravičeno, drugič ne. Kultura je lahko hrupna, življenje v središču mesta, ki naj ne bi bilo spalno naselje, ima prednosti in pomanjkljivosti. Zadnji lokal, ki so ga zaradi »hrupne glasbe« zaprli oziroma mu omejili obratovalni čas, je bil Bikofe na Židovski ulici. Prulčkova zgodba je drugačna. Lokal uživa podporo sosedov. Njegov lastnik Aleksander Starovojtov, po rodu Ukrajinec, med slovenskimi glasbeniki velja za mecena. Čeprav je glasba njegova prva ljubezen, zanj ni primarni vir prihodkov, saj je uspešen poslovnež.
-
Preslišani protest
»Smrt janšizmu, svoboda narodu!« je pisalo na transparentu, ki ni bil razgrnjen sredi ulice, temveč na seji programskega sveta RTV Slovenija. A ljudje, ki so držali transparent, so bili slepi potniki, padalci, legitimni protest novinarjev so izkoristili za provokacijo. Nerodni napis je bil dovolj, da so Janši naklonjeni mediji pisali o politični zaroti, a če preletimo nekatere napise, ki so jih na lesenih tablah nosili novinarji, postane jasno, kaj je bil pravi razlog protesta. Na njih je pisalo »Programski svet RTV, deluj zakonito!«, »Moč argumenta in ne argument moči«, »Pustite urejanje urednikom, poročanje novinarjem!« in »Pravica do komentarja!«.
-
Diskriminacija zaradi narodnosti
Koga Slovenci ne bi zaposlili je novejša različica že skoraj tradicionalne raziskave Koga Slovenci ne bi imeli za soseda. Lani avgusta so v Medianini raziskavi anketiranci odgovorili, da bi za soseda v okolju, kjer živijo, najraje imeli Slovenca (25 odstotkov), sledili so Avstrijci (12 odstotkov), Hrvati (9 odstotkov), Srbi (8 odstotkov) in Bošnjaki (6 odstotkov). Kot so takrat pokazali odgovori, bi tudi denar najraje posodili Slovencu (19 odstotkov). Narodnost je za Slovence pomembna. Očitno odloča tudi o tem, ali je človeku vredno zaupati ali ne.
-
Tankova »napaka«
Državni zbor je s 54 glasovi za in 15 proti sprejel zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Predlog novega zakona je dan po padcu decembrskega referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih vložil takrat še nepovezani poslanec, zdaj pa poslanec SMC Jani Möderndorfer. Za zakon so glasovali vsi prisotni poslanci iz SMC, Združene levice, SD, DeSUS, nepovezani poslanec Bojan Dobovšek … in, presenečenje, poslanec SDS Jože Tanko, sicer vodja poslanske skupine SDS. Tako je glasoval, čeprav je njegova stranka večinsko glasovala proti s 13 glasovi, sedem poslancev SDS pa zaradi takšnih ali drugačnih razlogov oziroma odsotnosti ni glasovalo.
-
Prevetritev?
Mandatno-volilna komisija je sprejela sklep, s katerim državnemu zboru predlaga osem kandidatov za člane programskega sveta RTV Slovenija. Vsi od njih, z izjemo povratnika Alojzija Bogataja, so novi. V sveži sedmerici so Branka Bezeljak, Damir Orehovec, Matevž Podjed, Mitja Rotovnik, Domen Savič, Jaroslav Skrušny in Miran Zupanič. Svetniki bodo postali 16. maja, sklep je bil sprejet s 13 glasovi za in z dvema proti, vsak od kandidatov pa je prejel vsaj deset glasov.
-
Migranti prinesli Pulitzerjevo nagrado
Fotografija, pravijo, pogosto pove več kot tisoč besed. In včasih je tudi nagrajena. Zgodi se, da celo z ugledno Pulitzerjevo nagrado, zelo redko pa je takšne časti deležen slovenski fotograf.
-
Povratniki in novinci
V državni zbor je prispelo kar 37 predlogov za nove člane programskega sveta (PS) RTV Slovenija. Bitka bo huda, saj jih bodo imenovali zgolj osem. Med kandidati je nekaj znanih imen, tudi takšnih, ki so že zdaj povezana z RTV. Mandatno-volilna komisija bo o njih prvič odločala prihodnji teden.
-
Zadnji Samorog
Socialni center Rog, ki te dni praznuje desetletnico, bodo rušili in obnavljali. V njem ne bo več prostora za vse, ki so tu vsa ta leta ustvarjali. Mestna občina Ljubljana (MOL) je sito postavila s posebnim razpisom, ki bo odločal, kdo bo dobil nove ateljeje.
-
Dvojne vloge
Ema je eden od najdražjih in najbolj gledanih projektov RTV Slovenija. Dober zaslužek z njo se obeta tudi avtorjem skladb, saj jih radijske postaje po prireditvi pospešeno predvajajo. Zmagovalna skladba zadnje Eme je Blue and Red, besedilo zanjo pa je napisal Leon Oblak, ki ga ne smemo mešati s soimenjakom – radijskim mogotcem. Tekstopisec Leon Oblak je tudi član programskega sveta RTV Slovenija in predsednik komisije za razvedrilni program, v sklopu katerega nastaja Ema.
-
O mitu in resničnosti
Ste že slišali zgodbo o jugoslovanskem vesoljskem programu, ki ga je Tito prodal Kennedyju? Če niste, se najbrž sprašujete, kako ste lahko spregledali tako pomemben del zgodovine.
-
Antifeministka
Vesna Vilčnik je dnevna urednica na spletnem portalu televizije Nova24TV, ki je v lasti članov in simpatizerjev stranke SDS. Od tega tedna je ena od voditeljic pogovornih oddaj na tej televiziji.
-
Politiko pred vrata RTV
Poslanstvo Zavoda plačnikov RTV-prispevka je uveljavljanje pravic plačnikov RTV-prispevka, da sodelujejo s pobudami, predlogi in mnenji v Programskem svetu RTV Slovenija. Ustanovljeno je bilo lani oktobra, predstavitveno tiskovno konferenco pa so imeli njeni ustanovitelji pretekli torek. Podpisani ustanovitelji so odvetnica Tanja Vivoda Radilovič, režiser Iztok Tory, študent Nejc Krevs, novinar Iztok Jurančič, urednik Radia Ga-ga in član programskega sveta RTV Sašo Hribar in dolgoletni sodelavec nacionalke Peter Kosmač.
-
En »butast« film
V počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so si učenci mariborske Osnovne šole Toneta Čufarja ogledali film Zeleno kolo (Wadjda), ki govori o deklici Vadždi, odraščajoči v Savdski Arabiji. V konservativnem okolju preizkuša meje dovoljenega in pripravljena je storiti marsikaj, da bi končno zaslužila za kolo, ki ga sicer vozijo le fantje.
-
Putin v Sloveniji?
Slovenska vlada se je na 74. seji seznanila z informacijo o postavitvi spomenika vsem ruskim vojakom, ki so na ozemlju Slovenije umrli v obeh vojnah. Potrdila je izhodišča in imenovala delegacijo za udeležbo na seji skupne projektne skupine.
-
Nova lepljenka
»Številni vladarji v zgodovini so se … posluževali terorja. Veliko bi si jih zaslužilo omembo na seznamu okrutnih vladarjev, ki so odgovorni za številna nedolžna življenja. Predstavljamo 10 najslabših med najslabšimi po našem izboru,« so zadnji januarski dan zapisali na spletnem portalu Nova24TV, ki je v večinski lasti članov stranke SDS.
-
Razrezani odnosi
Interreg Slovenija-Hrvaška je okvir za čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške v finančni perspektivi od leta 2014 do leta 2020. Financira ga evropski sklad za regionalni razvoj. V tem obdobju bo za sofinanciranje čezmejnih projektov namenjenih dobrih 46 milijonov evrov. Do sem je vse kot po navadi, pozablja pa se, da je Slovenijo in Hrvaško nedavno dodatno razmejila žica.
-
Čakajoč Urad za begunce
Država je septembra lani ukinila info točko za tujce v središču Ljubljane, ki jo je z evropskim denarjem vodil zavod za zaposlovanje. Malo dlje, do 31. decembra lani, je obratovala migrantska svetovalnica, ki jo je financirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Slab mesec je nato na tem področju zevala tišina, zato so nekdanji zaposleni na ZSSS (Goran Lukić, Sonja Šarac, Goran Zrnić in Boris Perš) v sredo tudi uradno predstavili svetovalnico za migrante, ki se za zdaj vzdržuje zgolj s samoprispevki, pozneje pa računajo na članarine, donacije, razpise, naročila in druge možnosti. Svetovalnica za migrante izhaja iz dnevnih potreb migrantov, beguncev in prosilcev za azil ter drugih oseb, ki prihajajo skozi naša vrata. Goran Lukić pravi, da je država zatajila, saj je financiranje svetovalnic za migrante oziroma info točk za tujce zamenjala s financiranjem obmejnih žic.
-
Viralna podtikanja
V zadnjem času je na družabnih omrežjih mogoče opaziti skrb zbujajoče povečanje lažnih objav o nasilju pribežnikov, beguncev, migrantov … Zavajajoči zapisi so nemalokrat opremljeni z zelo nazornimi fotografijami, na katerih so po navadi pretepene ženske, ki naj bi bile žrtve domnevno pobesnelih beguncev. Pri takšnih neresničnih objavah zbuja največjo skrb to, da jih uporabniki razširjajo kot golo resnico.
-
Udarili po Udarniku
Kino Udarnik je mariborsko urbano kulturno središče, ki ni namenjeno zgolj alternativi, temveč tudi širšim vsebinam. V zadnjih letih je postal priljubljeno srečevališče Mariborčanov, naj gre za koncerte, filme ali pogovorne večere. Mestna občina Maribor, od katere je Kino Udarnik zaradi javnega financiranja skoraj v celoti odvisen, pa v njem ne vidi dodane vrednosti. Na podlagi poročila o delu za leto 2014 je presodila, da Kino Udarnik ne bo mogel izpeljati programa, ki ga je prijavil za leto 2015. Pri tem je nenavadno, da je komisija to ugotovila šele novembra lani, ko je Kino Udarnik program izvajal že 11 mesecev.
