Izak Košir
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Kultura
Prejšnji teden so na festivalu stripa Tinta v Kinu Šiška predstavili strip z naslovom Partizan, ki ga je na podlagi raperskega besedila Darka Nikolovskega ustvaril priznani ilustrator Iztok Sitar. Zgodba govori o slovenskem najstniku, ki se na protifašističnih demonstracijah zaljubi v afriško begunko. Med ljubezensko zgodbo pa nas skozi poglede nazaj spremljajo prizori iz drugega časa – iz partizanskega odporniškega boja. Sitar opozarja, da bo v stripu bralec zaman iskal politično korektnost, uravnoteženost, spravo in »podobne nesmisle«. »Strip je črno-bel, tako kot karakterji protagonistov, pri katerih se točno ve, kdo je črn in kdo rdeč,« dodaja.
-
14. 10. 2019 | Politika
Štrukelj Kovšci: Je za vabilo na pogovor k vam potrebno, da si član desne stranke?
V celoti objavljamo pismo, ki ga je na predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco naslovil sindikalist Branimir Štrukelj, podpisan kot državni svetnik. Slednji se med drugim sprašuje, ali je za vabilo na pogovor k predsedniku DS potrebno, da shod vsaj soorganizirajo desne in še bolj desne politične stranke.
-
14. 10. 2019 | Svet
Evropa odobrila državno pomoč nemški letalski družbi ...
Condor je nemška letalska družba, nekoč del Lufthanse, ki jo je med letoma 2000 in 2004 postopoma kupila britanska potovalna družba Thomas Cook. Sedež ima v Frankfurtu in upravlja 42 letal. Thomas Cook je prejšnji mesec zaradi več kot dve milijardi evrov dolga končal v prisilni poravnavi, zato je prizemljitev grozila tudi Condorju. A se je v postopek vmešala nemška vlada, ki je napovedala, da bo družbo rešila. In bila je uspešna.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
Luksemburg bo prehitel Slovenijo …
»Politika boja proti drogam, ki smo jo imeli v zadnjih 50 letih, ni delovala. Zaradi prepovedi je bilo vse skupaj le še bolj zanimivo za mlade, zato upam, da bo naša družba dobila bolj odprt odnos do drog,« je za časnik Politico pred časom napovedal luksemburški minister za zdravje Etienne Schneider.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Družba
V zadnjih dneh je nekatere razburila novica o RTV-prispevku. V medijih smo prebrali, da bomo morali državljani prispevek plačevati tudi za mobilni telefon, tablico in računalnik.
-
19. 9. 2019 | Družba
Slovenija kot multikulturna družba
Televizijska oddaja NaGlas!, ki je bila prvič na sporedu 13. januarja leta 2015, je v teh dneh dočakala 100. epizodo. Gre za edino oddajo na nacionalni TV Slovenija, ki je namenjena narodnim skupnostim nekdanje Jugoslavije. V tem času se je zvrstilo tudi prav tolikšno število gostov, od športnikov in umetnikov do znanstvenikov in gospodarstvenikov, ki so priseljenci ali pa so to njihovi starši oziroma stari starši. Svoje zgodbe so z gledalkami in gledalci tako že delile tudi številne znane osebnosti, denimo košarkar Sani Bečirović, košarkarski trener Saša Dončić, režiserka Ivana Djilas, glasbenik Tomislav Jovanović - Tokac in intelektualka Svetlana Slapšak.
-
11. 9. 2019 | Politika
"Pahor bi moral odstopiti, saj je ogrozil varnost Slovenije"
"Minuli teden si je predsednik republike Borut Pahor na blejskem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU," so intelektualke in intelektualci zapisali v javnem pismu, ki so ga med drugim podpisali tudi Svetlana Slapšak, Vlado Miheljak, Boris Vezjak, Rudi Rizman in Milica Antić Gaber. Pahorju namreč očitajo, da z omenjeno izjavo ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Obenem pa se je po njihovem ponovno izkazal za "povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev", saj "zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo".
-
4. 9. 2019 | Družba
"Šarčeva vlada se z verižnim vračanjem beguncev pridružuje tistim, ki to krizo poglabljajo"
Delovna skupina za azil v Sloveniji opozarja, da terenska dokumentacija številnih domačih in tujih organizacij v zadnjem letu neizpodbitno priča o tem, da slovenska policija sistematično krši mednarodne konvencije, ko onemogoča vlaganje prošenj za azil na meji zajetim tujcem. "O tem še najbolj zgovorno pričajo kar policijske statistike in izjave policije same, saj se med podajanjem poročil medijem radi pohvalijo, koliko ljudi so zajeli in “vrnili Hrvaški” – tudi ko gre za mladoletnike brez spremstva, družine ali visoko noseče ženske. Prav tako ni več nobenega dvoma o tem, kaj s temi ljudmi naredijo hrvaški policisti," so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da so begunska taborišča v Bosni in Hercegovini polna ljudi, ki so bili vrnjeni preko meje, pogosto na zelo nasilen način (najprej z udarci, nazadnje tudi s streli in elektrošoki). "Slovenija in Hrvaška sta torej v zadnjem letu mimo evropske zakonodaje vzpostavili samosvoj sistem verižnega vračanja prosilcev za azil v bosanska taborišča, v katerih vladajo nehumane razmere," je zapisal predstavnik omenjene skupine in borec za človekove pravice Miha Blažič.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Družba
Marsikdo, ki postavitev rezilne žice in panelnih ograj na slovensko-hrvaški meji spremlja prek medijev in ne živi na obmejnem območju, se s tem ne ukvarja in samovoljo oblasti pač sprejema ali celo podpira. In ko ti državljani o tem govorijo kot o nečem, kar se dogaja na desetine kilometrov stran, navadno zamahnejo z roko, da to ni nič posebnega in da so takšni ukrepi potrebni za varnost Slovenije, saj naj bi nas ograja varovala pred vdorom beguncev in migrantov.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Družba
Več kot polovica ljudi v Sloveniji, točneje kar 55 odstotkov, meni, da je najpomembnejša vloga ženske skrb za dom in družino.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Politika
Italijanska desnica proti Titu
V samostojni Sloveniji so se nekajkrat pojavile pobude, večinoma z desne strani, naj nekateri odlikovani državljani vrnejo odlikovanja. Precej prahu je recimo dvignilo odlikovanje za zasluge v policijski akciji Sever, ki ga je predsednik republike Danilo Türk podelil Tomažu Ertlu. Ta je bil zadnji minister za notranje zadeve v socialistični Sloveniji in je bil med drugim soodgovoren, da so leta 1988 zaprli Janeza Janšo, poveljeval pa je tudi Službi državne varnosti (SDV).
-
5. 7. 2019 | Politika
Živa Vidmar, rojena leta 1949, je najmlajša hči Josipa Vidmarja (1895–1992), soustanovitelja Osvobodilne fronte (OF). Pred upokojitvijo je bila knjižna urednica pri Cankarjevi založbi, pred tem pa v slovenskem uredništvu Enciklopedije Jugoslavije. V svojih založniških časih je med drugim zakrivila bestseler Veliko slovensko kuharico, v katero je podtaknila tudi kakšen recept svoje mame, sicer operne pevke Nade Vidmar, med drugim sestre partizanske zdravnice dr. Zore Konjajev. Življenje Žive Vidmar je bilo že od malih nog polno osebnosti iz sveta politike in kulture, saj so številna znana imena prihajala na obisk v Vidmarjevo družinsko vilo, ki stoji tam, kjer se spajata park Tivoli in Rožna dolina in v kateri živi še danes.
-
21. 6. 2019 | Družba
Sobota je dan za parado ponosa
Parade ponosa po svetu postajajo dobro obiskani mainstream dogodki (prejšnji teden je dunajska podrla rekord s pol milijona udeleženci), ki presegajo mejo aktivističnih shodov ter se spreminjajo v pisana množična rajanja, mestoma tudi sponzorirana s strani velikih multinacionalk, še posebej v zahodnih metropolah. Ljubljanska parada, ki se bo odvila v soboto, 22, junija, ostaja politična, torej družbeno-kritičen protest za vidnost LGBT+ oseb. To pa ne pomeni, da se je ne morajo udeležiti svobodomiselni podporniki, ki prihajajo zunaj LGBT+ skupnosti, saj gre za slavje različnosti in spomin na tragičen dogodek leta 1969, ko je newyorška policija izvedla nasilno racijo v LGBT+ lokalu Stonewall. Taista policija se je letos tudi uradno opravičila. Nekatere queer organizacije ga sicer niso sprejele, saj menijo, da so lokalne oblasti to storile neiskreno in s figo v žepu.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Kultura
Kitara je bila v medijih skozi desetletja predstavljena kot falični simbol, zato so mesta kitarskih bogov sodobne glasbe, predvsem v rocku in bluesu, večinoma zasedali moški. Erica Claptona so že v šestdesetih letih okronali za boga, boginje pa nikoli nismo dobili, čeprav je bilo v zgodovini kar nekaj odličnih kitaristk, ki so bile žal spregledane ali zapostavljene ter zato manj znane. Kitaro so glasbeni kritiki opevali kot žensko, saj naj bi njene obline spominjale na žensko telo, igranje kitaristov pa kot ljubljenje. Pri ženskih kitaristkah taisti pisci tega niso omenjali, torej so se že v izhodišču kitaristk lotevali previdneje, s predsodkom, v rokavicah in z dvojnimi merili. A tudi glede kitare se odvija mala revolucija, saj so ženske kitaristke v zadnjih letih vse vidnejše.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Družba
Kljub kvotam manj slovenske glasbe
Med top 20 najbolj predvajanimi skladbami v letu 2018 ni niti ene slovenske, in to kljub obveznim kvotam slovenske glasbe, ki so določene z zakonom. Tako kažejo podatki, ki jih je predstavil IPF, Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije. Statistika je pokazala, da je lani kvote slovenske glasbe izpolnjevala zgolj RTV Slovenija, lokalni in regionalni programi so jih izpolnjevali 79-odstotno, komercialne radijske postaje zgolj 53-odstotno.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Družba
Zakaj Apple ne ponuja slovenščine ...
Vsi, ki uporabljate telefone iPhone ali tablice iPad, ste najbrž opazili, da pri operacijskem sistemu iOS ni možnosti preklopa na slovenski jezik, konkurenčni operacijski sistem Android pa to možnost ponuja že leta. Zakaj Apple ignorira slovenski jezik (na kar so nedavno opozorili tudi pri SAZU)?
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Nizka volilna udeležba slovenskih državljank in državljanov na nedavnih evropskih volitvah je skrb zbujajoča. Na volišča se je odpravilo zgolj približno 28 odstotkov volivk in volivcev. To je sicer okoli štiri odstotne točke več kot leta 2014, a vseeno se je s tem izidom Slovenija znašla na repu lestvice držav Evropske unije. Volilna udeležba je bila z dobrimi 22 odstotki slabša le še na Slovaškem.
