Vasja Jager
-
RTV / Čudež kreativnega računovodstva
Leta 1999 sta ameriška socialna psihologa David Dunning in Justin Kruger objavila prelomno študijo z naslovom Nedorasel in brezbrižen: kako težave v dojemanju lastne nesposobnosti vodijo v napihnjeno samopodobo, v kateri sta dokazala, da so posamezniki z omejenimi sposobnostmi, veščinami ali izkušnjami z določenega področja nagnjeni k drastičnemu precenjevanju svojega dometa. Takšni posamezniki ali posameznice naj ne bi bili zmožni vsaj približno objektivnih primerjav s sodelavci, njihova visoka samopodoba pa naj bi bila obratno sorazmerna z njihovimi zmožnostmi. Obstoj Dunning-Krugerjevega učinka je od tedaj potrdila vrsta raziskav, ne nazadnje pa tudi vsakdanja opažanja dogajanj predvsem na političnem in gospodarskem področju. V Sloveniji pa imamo naravnost čudovito priložnost za opazovanje omenjenega pojava tudi v samem vrhu RTV Slovenija.
-
Narod si bo pisal diagnozo sam
Rak je z razlogom ena najbolj strah vzbujajočih bolezni ali natančneje, skupina sorodnih, izjemno nevarnih obolenj. Čeprav sodobna znanost praktično iz dneva v dan dosega skokovit napredek, še vedno ni sposobna v celoti premagati raka. Ta je v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti med moškimi in drugi najpogostejši med ženskami; vsako leto za vsemi vrstami raka skupaj pri nas umre okoli 6500 ljudi. Za lažjo predstavo – to je že skoraj na ravni celotnega števila žrtev, ki jih je v zadnjih treh letih med Slovenci in Slovenkami terjala epidemija covid-19. Za korono je od leta 2020 umrlo okoli 7000 ljudi, rak pa je v istem obdobju odnesel okoli 20.000 življenj. Številne izmed teh smrti bi lahko preprečili, marsikateri bolnik in bolnica pa bi se raku lahko izognil sam.
-
Leta 2014 ali 2015 – ne ve se točno, kajti zgodilo se je tihoma in brez javne oznanitve – je z zidu cerkve Marije Pomagaj na Brezjah, najpomembnejšega svetišča slovenskih katolikov, izginila spominska plošča s 25 imeni. Na njej so bila imena in priimki duhovnikov, ki so kot »žrtve fašizma« za »svobodo nove Jugoslavije darovali življenja«.
-
Tone Kregar je človek, ki mu ni mar za ideološke in politične delitve, temveč predvsem za delitev med dobrim in zlim. Kot doktor zgodovine, sociolog in večkrat nagrajeni muzealec se posveča kolektivni dimenziji našega bivanja in predstavlja resnico, ki jo je mogoče razumeti; kot prvo grlo skupine Mi2 pa z umetnikom lastnim žarom še vedno koplje po komediji človeškega tkiva in tipa – za smislom, ki bi ga bilo mogoče izpeti. Kregar je človek širokih obzorij in številnih identitet, v njem uspešno sobivata mali človek z obrobja in uglajeni meščan, »fakin« izpod Donačke gore in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. »To svojo dvojnost sem vedno doživljal kot prednost, nikoli kot kompleks,« pravi.
-
V zadnjih tednih se za opisovanje razmer v slovenskem zdravstvu največkrat uporablja beseda »zlom«. Slehernik je vsak dan zasut z novimi podatki, zgodbami in javnimi pismi, ki potrjujejo apokaliptični vtis. Prizori dolgih vrst čakajočih pred Zdravstvenim domom Bežigrad v Ljubljani so dodobra prestrašili javnost in se zažrli v kolektivno zavest. Pričevanja izgorelih zdravnikov, napovedana stavka sindikata Fides, navedbe o 130.000 bolnikih brez osebnega zdravnika – vse to kaže, da naj bi se po letih opozoril in napetosti končno zgodilo, česar smo se bali: slovensko javno zdravstvo ne zmore več opravljati svojih nalog, eden ključnih družbenih podsistemov se je nepreklicno zlomil. Toda zlovešča diagnoza, ki jo širijo predvsem zdravniške organizacije, ki se borijo predvsem za dobrobit svojih članic in članov, je prenagljena.
-
Največji podjetnik med zdravniki
Morda je čudno začeti članek o slovenskem zdravstvu v regiji, s katero smo nekdaj tvorili skupno državo – na Kosovu. Ena najrevnejših držav na evropski celini se že desetletja spopada z razvojnimi težavami, med najbolj žgočimi je sesut zdravstveni sistem. Kosovu namreč krvavo primanjkuje zdravnikov, saj ti zaradi kaotičnih razmer zapuščajo javno zdravstvo, po uradnih ocenah državo vsaka dva dni zapusti en zdravnik, vsak dan pa odideta dve medicinski sestri; nove službe povečini najdejo v Nemčiji. Zaradi kadrovske stiske javne bolnišnice in zdravstveni domovi ne morejo oskrbeti vseh, ki potrebujejo preiskave in zdravljenje, leta 2014 uvedena shema obveznega zdravstvenega zavarovanja pa obstaja samo na papirju.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Razmere za ponovno vzpostavitev pravne države so v letu 2022 z zrušitvijo nepridipravne države seveda zagotovili državljani in državljanke – kolesarski, kulturniški, antivakserski in vsi drugi protestniki, civilna družba ter končno odločna večina volivcev in volivk na spomladanskih parlamentarnih volitvah. Da je nato v praksi projekt kot nova ministrica za notranje zadeve v veliki meri vodila Tatjana Bobnar, pa je bil preobrat, vreden romana; ministrica se je z vrnitvijo iz kazenske kolonije v Tacnu na sam vrh državnega birištva vzpostavila kot novodobna grofica Monte Christo, od katere smo – priznajmo – vsi pričakovali, da se bo Janševih palicajev odkrižala z enako brutalnostjo, kot je bila izkazana njej.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
»O moj bog, ubili sta patriarhat!«
Patriarhat je kot Kenny iz legendarne risanke South Park: čeprav je doživel že veliko svojih pogrebov, preprosto ne more ostati mrtev. V Jugoslaviji smo ga prvič pokopali že kmalu po drugi svetovni vojni, ko je socialistična oblast ženskam podelila volilno pravico. V samostojni Sloveniji mu je prva vlada nato zavdala udarec z imenovanjem prvih ministric Katje Boh in Jožice Puhar. Toda patriarhat ni nikjer bolj cenjen kot prav v kapitalizmu in tako smo ga v poslednje olje spet dajali pred 13 leti, ko je Katarina Kresal kot notranja ministrica dedcem iztrgala pregovorni pendrek in nas je Pahorjeva vlada naplahtala, da nas patriarhat nikoli več ne bo maltretiral – pa je patriarhat nato zmaltretiral in zmlel Katarino Kresal. In ko je leta 2013 Alenka Bratušek postala prva slovenska premierka, se je spet zdelo, da je patriarhat gotof – toda zmagoslavno je vstal od mrtvih in se leta 2020 prikazal v vsej svoji slavi.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
Čez sedem let pride vse prav – in pred sedmimi leti je ves svet v šoku ostrmel, ko so se pripadniki Islamske države v Siriji z bagri, eksplozivom in škrtajočimi kočniki spravili nad templje antičnega mesta Palmira, neprecenljive spomenike neke kulture in omike. »Z zemljo bomo zravnali malike, ki so jih častili pogani,« je izpod bolhave brade bruhal glasnogovornik ikonoklastov in si ob zgražanju civiliziranega sveta obetal paradiž. To se pač zgodi, ko fanatiki dobijo v oblast tisto, kar sovražijo – in prav to se je pri nas zgodilo z RTV Slovenija.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Po letih napihovanja balonov, tuljenja borznih bikov, rekordnih dividend, spektaklov kripto alkimije in vzpenjanja krivulj je od prenažiranja izbezumljeni kapitalizem spet dosegel mejo rasti in omagal; sladkorni šok je popustil, fiksa je zmanjkalo. Po letih zviševanja standarda, kreditiranja z nizkimi obrestmi in investiranja v visoke donose, po letih črnih petkov je imel neoliberalizem dovolj – ali pa premalo. Pa je 24. februarja 2022 prišel beli četrtek.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Veliko je reči, ki jih človek nikakor ne sme početi – na primer po nemarnem si zdrobiti testisov ali izgovarjati božjega imena (Jahve). Vse to so tabuji, onkraj katerih ni mogoč polnopravni obstoj v družbi in ki so jih v zgodnji železni dobi predpisali žreci obskurnega puščavskega ljudstva, ki jih je zbralo v bukvo, danes univerzalno znano kot Biblija. In kot so nam leta 2022 ponovno dali vedeti privrženci skrajne desnice, je Biblija nad slovensko ustavo.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Okoreli oštarijski delegati dobro poznajo tisti občutek napetosti, ko se nad omizje dvigne opiti težak, ki žali vsevprek in grozi s pretepačino, ker mu pač ne dovolijo francoskega poljubljanja s pipo za pivo. Prav tako jim je znano divje olajšanje, ko gostilničar končno zagrabi tečnobo za kravateljc in ga z volejem pod trtico odstrani iz svoje spoštovane ustanove – nakar se lahko omizje spet razživi, brez strahu.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Nekoč, nemara že čez nekaj mesecev, bo izbrana druščina slovenskih zdravstvenih elitnikov končno dosanjala večletne sanje svobode in šla na svoje; po vzoru ameriških sužnjev, ki so v 19. stoletju ustanovili Liberijo, bo uboga gmajna vrgla na kup težko prislužene solde, pokupila zemljo nekje okoli tropskih golfišč ali pa kar v bližini obeh slovenskih univerzitetnih kliničnih centrov in pod vodstvom očeta naroda Konrada Kuštrina ustanovila lastno državo Hipokratijo. Raj na zemlji bo to, v katerem bo omikano prebivalstvo, umaknjeno od raje, v spokojnem blišču preživljalo biblično dolga življenja.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Svet
Do leta 1820 ni bilo na območju Dohe ničesar razen peska, peščice s sončarico udarjenih kačonov in še več peska. Dvesto let kasneje se tam baha kičasta prestolnica s črnim zlatom bogatega naroda. Leta 2012 so katarski šejki v Dohi postavili druge Benetke, nato so si nad razbeljeno mivko omislili pokrito smučišče, leta 2022 pa so si izpolnili fantazije vseh bogataških pamžev – in si kupili svetovno prvenstvo v nogometu.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Svet
Med k dramatiziranju nagnjenimi narodi hribovitega polotoka, ki je pravzaprav večno nemirno črevesje Evrope, je v rabi izraz ’balkanska mentaliteta’. Z njim se od nekdaj označuje miselnost lokalnih vojvod, voždov in drugih samodržcev, ki venomer iščejo načine za razširitev svojega gospostva. Največkrat se jim domišljija ustavi pri meču in ognju. Ta je leta 2022 pričel tleti (kakopak) na Kosovu.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Svet
Razmah umetne pameti nas je potisnil že do adamovega jabolka globoko v matrico, umetna inteligenca pa je leta 2022 doživela osupljiv napredek, ki ji obeta, da bo kmalu postala bodisi odrešenik človeštva bodisi terminatorski antikrist. A kaj bi blebetali, ko pa lahko besedo prepustimo kar samemu siliciju – in tako smo čvekaškega bota ChatGPT iz podjetja OpenAI pobarali, naj kar on, trenutno še sluga naš pokorni, nakraca par vrstic o letu vzpona svoje vrste. Dobili smo tole:
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Referendum o RTV / Za normalnost
Po vsem svetu Božička opisujejo kot belobrado in rdečelično dobrodušno starino z mogočnim trebuhom, ki brezglavo frči po zraku v saneh na jelenji pogon in vdira skozi dimnike, da angelskim otročičem razdeli najnovejše nintende, tačke na patrulji in pujse pepe ali pa na računalnik čudežno naloži nov komplet skinov za Fortnite. Le v Sloveniji smo izjema – pri nas je Božiček naočaljeni in okravateni birokrat strogega pogleda in redkih las, za nameček pa še partijec. Gre seveda za že dolgo pokojnega nekdanjega predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jožeta Smoleta, ki je leta 1986 kot prvi med vodilnimi politiki v rajnki Jugi slovenskemu delovnemu ljudstvu javno voščil vesel božič. Nič takega, nič velikega, samo ti dve besedi – toda podalpski narod je bil po 41 letih čakanja tako vesel nepričakovanega darila, da si je Smoleta za vekomaj zapomnil kot Božička.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
Milan Kučan / »Neudeležba na volitvah in referendumih neizogibno pomeni legitimiranje avtokracije«
Od nekdaj poudarja, da je bil neprostovoljno potisnjen v vlogo antipoda Janezu Janši. Ta brez simbola Milana Kučana ne zmore osmisliti ne svoje osebnosti in ne politike; vsaka zarota pač potrebuje resnico, da jo lahko zanika, vsaka senca pa človeka, od stopal katerega se povleče. Leta in leta se je s svojo umirjeno retoriko in izbranim, diskretnim obnašanjem poskušal držati zunaj vsiljenih delitev, zdaj pa se zdi, da je Milan Kučan, pretresen z nedavno dveletno kolektivno izkušnjo avtokracije, dokončno sprejel vlogo poosebljenega nasprotja skrajne desnice – vlogo simbola strpnosti, spoštljivosti in solidarnosti, v kateri je kot udeleženec petkovih protestov odkrito legitimiral boj za demokracijo. Ta boj še zdaleč ni končan, z drugim krogom predsedniških volitev, z lokalnimi volitvami in tremi referendumi pred nami se spet razplamteva. In tako se je nekdanji politik, ki je z Janezom Drnovškom postavil arhetip slovenskega državnika, človek, ki ga je Wall Street Journal leta 1988 oklical za »najbolj naprednega med vsemi komunisti«, danes pa je najbolj socialen med zagovorniki napredka, pri 81 letih znova postavil v bran slovenski demokraciji. Kot del takšne drže vidi tudi kandidaturo pravnice Nataše Pirc Musar na predsedniških volitvah. Zato jo je tudi podprl – četudi ni njegova skrivna nečakinja.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Čakalne dobe veljajo za ključni kazalnik dejanske zmogljivosti slovenskega zdravstva. Glede na skrb zbujajoče uradne podatke so te zmogljivosti iz leta v leto manjše, zdravstveni sistem pa pred zlomom. Zato je skrajšanje čakalnih dob kot eno osrednjih prednostnih nalog poudarila še vsaka vlada v tem tisočletju.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Družba
Zgodba z zamenjavo pacientov v bolnišnici Celje se je odvila po že neštetokrat videnem vzorcu: prizadeti bolniki, ogorčeni svojci, ogorčena javnost, ogorčen minister, ki terja glave odgovornih. Zdravnik Andrej Robida, upokojeni otroški kardiolog in strokovnjak za varnost v zdravstvu, ta vzorec imenuje kultura strahu, edina posledica je, da zastrašeno zdravstveno osebje še skrbneje prikriva svoje spodrsljaje.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Družba
»Čas je, da se uvedejo jasna pravila«
Da bi lahko razumeli, kakšne so dejanske razmere v zdravstvu, ali so zdravniki res preobremenjeni in podplačani, kakšni so temeljni vzroki za pešanje javnega zdravstva, moramo pogledati v jedro sistema – v javni zdravstveni dom. Sašo Rebolj je družinski zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Kamnik.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Zamenjajte programski svet RTV!
Na spletni strani javnosti neznanega društva Rusalka je objavljen tale opis njegovega nastanka: »V deželo se je leta 2015 čisto tiho prikradla pomlad in v poznopopoldanskem sončku so si svoj sprehod ob zasanjani reki Ljubljanici umislile Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka. Na otoku na reki so zazrle ples rusalk. Začudene so obstale in opazovale rusalke. Po plesu je sledilo prepevanje in pripovedovanje zgodb … Sonce se je skrilo za Šmarno goro, a rusalk to ni zmotilo. Prepevale so, plesale in pripovedovale ter vedno bolj in bolj s svojimi čarobnimi glasovi zlezle pod kožo opazovalk. Ko je v zvoniku sv. Andreja odbila ura deset, je to pomenilo slovo – slovo rusalk, ki so se zlile z reko in odhitele vsaka proti svojemu tolmunu. Tudi Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka so odšle proti domu. Niso bile preveč zgovorne. Ko so se odpravile k počitku, so se v njihov san prikradle rusalke in jim pripovedovale zgodbe iz davnih časov ... Naslednji dan je dekleta prebudilo kikirikanje vaškega petelina. Že zjutraj so se dogovorile, da se morajo še isti dan sestati. Na popoldanskem srečanju so si izmenjale svoje sanje in spoznale, da so se dogodki preteklega dne zgodili z razlogom. Sporočilo rusalk je bilo eno – ohranjati zgodovino vzhodnega dela Ljubljane in preko kulture širiti našim zanamcem. Tako se je rodilo Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka ...« Te besede je napisala ustanoviteljica društva Minka Jerebič. Kdo je to?
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Družba
»Nihče ne nasprotuje napredku, treba pa je poskrbeti za tiste, ki mu ne morejo slediti«
V domnevno svinčenih časih socializma so generacije baby boomerjev zanosno prepevale »Lepo je v naši domovini biti mlad ...«; v neoliberalnem raju danes kot potrošniki marginalizirani, kot državljani pa celo kratko malo odpisani, povečini nezadovoljno brundajo »Težko je v naši domovini biti star«.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Družba
Dobršen del javnosti se je pretekli teden zgražal ob prestopih novinarke Vesne Vuković in donedavne predsednice sveta delavcev RTV Slovenija Petre Bezjak Cirman v politiko; prva naj bi postala predstavnica za odnose z javnostmi pri Gibanju Svoboda, druga pa prevzema vodenje vladnega urada za komuniciranje. Vesna Vuković je bila pred tem več let novinarka Dnevnika, od leta 2020 je delovala na preiskovalnem portalu Necenzurirano. Slednjega je ustanovila skupaj s Tomažem Modicem in Primožem Cirmanom, možem Petre Bezjak Cirman.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Družba
Voda je vseokoli nas – v oblakih, v zraku, v lužah na tleh, v rekah, jezerih in morjih, v bazenih, straniščih, pipah in ceveh. Voda je okoli nas in v nas samih: sestavlja od 55 do 60 odstotkov človeškega telesa. Tako zelo smo navajeni nanjo, tako zelo odvisni od nje, tako zelo spojeni z njo, da večina ljudi niti ne razmišlja, od kod je prišla in kako je nastala – nekako se domneva, da ves čas nastaja s preprostimi kemičnimi reakcijami spajanja vodika in kisika in da je že od nekdaj neločljivi del našega planeta.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Politika
Žetev pšenice je končana, z njo pa prihaja odgovor na ključni vprašanji: ali bomo na jesen imeli zadosti kruha in kakšne bodo cene zanj? To se je že pred mesecem dni vprašala tudi vlada, in da bi prebivalstvu zagotovila zadostno preskrbo po čim bolj ugodni ceni, pripravila razpis za odkup 40.000 ton pekovske, torej najbolj kakovostne pšenice. Ali ji je namera uspela, bo jasno 16. avgusta, ko bo Zavod za blagovne rezerve odprl ponudbe zainteresiranih prodajalcev žita. Kot vse kaže, bo med njimi le malo slovenskih pridelovalcev.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Konec novembra se bo supervolilno leto sklenilo z dogodkom, ki mu večina državljanov in državljank ne posveča pozornosti: volitvami v državni svet. Slednji v dobršnem delu javnosti velja za institucijo brez prave moči, slepo črevo slovenskega parlamentarizma, ki bi ga lahko tudi ukinili. V resnici pa ima državni svet v slovenskem političnem prostoru in tudi širše v družbi z ustavo zagotovljeno izjemno pomembno vlogo in primeren vpliv. Ki pa danes še zdaleč ne služi prvotnemu namenu.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Družba
»Vsekakor si ne moremo privoščiti, da bi mirno gledali krepitev nazadnjaštva«
Ko je na proslavi ob dnevu državnosti Urška Klakočar Zupančič razširila roke in se zavrtela pred ljudmi, se je ob tem zvrtelo marsikomu, ki ni vajen takšnega vedenja. Predsednica državnega zbora je po vsem sodeč še ena znanilka neke nove dobe, ki bo prej ali slej počistila z okostenelimi predstavami o politiki in vlogi ženske – misel, ki je za marsikoga strašljiva. A kot pojasnjuje sociologinja Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske Fakultete za družbene vede, napredka ni mogoče ustaviti, vrnitev v svinčene čase patriarhata pa je dejansko nemogoča, najsi se konservativci po vsem svetu še tako naprezajo. To je bilo tudi ključno sporočilo prestižne Evropske konference o spolu in politiki, ki sta jo v Ljubljani pod okriljem Univerze organizirali FDV in Filozofska fakulteta v sodelovanju z Evropskim konzorcijem za politične raziskave (ECPR). Če je več kot 400 njenih udeleženk in udeležencev na začetku dogodka še vilo roke ob novicah o prepovedi splava v ZDA, jih je že dva dni kasneje razveselila novica o odpravi diskriminacije istospolnih parov v Sloveniji.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Družba
Za spremembo pritisni zeleni gumb
Ko je marca 2019 na tisoče mladih po vsej Sloveniji šlo na ulice in zahtevalo konkretne ukrepe za zavarovanje izropanega, uničenega, razvrednotenega okolja, je prišlo do zgodovinskega preloma. Vse do tedaj je namreč veljalo, da se mlade generacije ne zanimajo za širšo družbeno stvarnost, ta naj bi bila preveč kompleksna in preveč kruta zanje. Potem pa so osnovnošolci, dijaki in študenti s transparenti in piščalkami privršali nad trge in ulice slovenskih mest in postali spoštovanja vredna družbena sila. Kljub temu je marsikateri cinik verjel, da gre zgolj za preblisk in modno muho, ki ne bo prinesla spremembe – toda mladi so ostali trdno odločeni, da bodo iztrgali svojo prihodnost iz rok okostenelih, pogoltnih, paničnih in izgubljenih družbenih elit, ki so skoraj že uničile planet. Posledice te odločenosti sedaj postajajo jasno vidne; ena izmed njih je okoljevarstvena aplikacija GreenButton Journey, ki so jo razvili mladi za mlade.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Politika
Ko je pred slabima dvema tednoma novi minister za delo, socialo in družino Luka Mesec kot vodjo kabineta na zaupanje zaposlil Majo Tašner Vatovec, so se na vlado nemudoma usuli očitki o nadaljevanju nepotističnih in klitentelističnih praks, za katere se je sicer zavezala, da jih bo presekala. Maja Tašner Vatovec je namreč soproga poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, torej dolgoletnega poslanskega sodelavca in tudi prijatelja strankinega koordinatorja Luka Mesca.
