Vasja Jager
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
Podmladek zunajparlamentarne Slovenske ljudske stranke (SLS) se zavzema za spremembo zakonodaje in zaostritev pogojev za vstop in bivanje prosilcev za azil. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik glavnega odbora Nove generacije (NG SLS) Alexander Crowther, bi morali kandidati za azil v letu po prihodu dokazati, da zadovoljivo obvladajo slovenščino in poznajo slovensko zgodovino. »V primeru, da ne izpolnijo te obveznosti, bi sledila repatriacija v državo izvora ali v državo, ki je pripravljena te državljane vzeti.« Pri tem so opozorili na primera Avstrije in Norveške, ki sta sprejeli podobne ukrepe omejevanja pritoka beguncev. Pozabili so omeniti, da gre, v nasprotju s Slovenijo, za ciljni migrantski državi, ki sta doživeli neprimerno večji naval prosilcev za azil ...
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Politika
Borut Pahor je politik, do katerega imajo ljudje povsem različen odnos, ljudje ga bodisi obožujejo bodisi se ob njem živcirajo, ravnodušen ostane le malokdo. V času množičnega razočaranja nad politiko in razmahom populizma je to dovolj za bleščečo politično kariero. Vprašanje pa je, ali je dovolj za uspešno opravljanje predsedniške funkcije.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Politika
Pred tednom se je predsednik SDS Janez Janša udeležil posveta z zgovornim naslovom Slovenci v Alpah od pradavnine, ki ga je v Bovcu pripravil Gorniški klub dr. Henrika Tume. Gre za srečanje »domoljubov«, ki drug drugemu vneto dokazujejo, da je uradna slovenska zgodovina laž in da sodobni Slovenci ne izhajamo iz Slovanov, temveč iz veliko starejših ljudstev. Pri tem konservativni psevdohistorji kar tekmujejo, kateremu bo naše prednike uspelo poriniti dlje v preteklost. To je seveda logično, starejši ko je narod, večja je v očeh tradicionalistov njegova pravica do zemlje, na kateri živi, večja je njegova veljava v primerjavi z novimi prišleki.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Politika
Andrej Podpečan iz Galicije je kmet. Na sedemintridesetih hektarjih goji sto krav, po trideset prašičev in kur, prideluje sir, skuto, jogurt in mesne izdelke ter prodaja svoje blago prek svoje trgovine in kmetijske zadruge, nekaj pa tudi v Mercatorju. Plečat in s pestmi kot kladivi, premeten in brez dlake na jeziku se Podpečan zdi kot junak iz kakšnega Tavčarjevega ali Cankarjevega dela. Njegov glas, včasih hudomušen, včasih zagrenjen in včasih jezen, je eden od glasov slovenskega podeželja, razpetega med dogmami tradicije in realnostjo globalizacije. S kmečko pametjo, prebiranjem knjig in opazovanjem življenja okoli sebe na svoj način išče odgovore na kompleksna vprašanja vsakdana.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Če bi Boris Štefanec premogel odkritost nogometaša Sebastjana Cimirotiča, bi mandat na čelu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) povzel z njegovo legendarno izjavo, da »smo tekmo slabo začeli, v nadaljevanju pa močno popustili«. Kajti Štefanečevo vodenje ključne institucije na področju boja proti korupciji je že od prvega trenutka res katastrofa. V zgolj treh letih je murskosoboški odvetnik prikazal nizko raven sposobnosti in KPK zapletel v več afer, ki so jo iz ključne protiuteži sistemski korupciji spremenile v predmet posmeha.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Na lokalnih volitvah naslednje leto bodo imeli koprski volivci in volivke težko delo. Priljubljeni župan Boris Popovič namreč že več let trpi zaradi resnih, celo življenjsko nevarnih obolenj, ki mu preprečujejo opravljanje za običajnega državljana povsem rutinskih opravil. Tako je vsaj mogoče sklepati na podlagi opravičil, ki mu jih pred obravnavami na sodiščih pridno pišejo zdravniki, med njimi tudi iz razvpitega izolskega centra Medicor, znanega po naravnost vzorni skrbi za še enega slavnega bolnika, ljubiteljskega košarkarja Igorja Bavčarja.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Slovenski nacionalisti so si privoščili nov izpad. Tokrat je neumnosti (ne prvič) trosil poslanec SDS Marjan Pojbič. Ob dnevu državnosti je na Facebooku objavil poslanico, v kateri se je z vso krvoločnostjo spravil nad funkcionarje in politike, ki nimajo slovenskih korenin. »Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov, ki niso po rodu pravi Slovenci,« je denimo zapisal, in dodal, da morajo Slovenijo, »eno in edino«, voditi tisti, katerim »slovenstvo in Slovenija kot država pomeni vse in še več.« Pojbičeve besede so dovolj, da poženejo srh po hrbtu. Prihajajo od človeka, ki mu je bil z volitvami zaupan mandat, da v imenu vseh državljanov in državljank zagotavlja spoštovanje ustave. Ta pa v svojem 63. členu izrecno prepoveduje »vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti«.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Politika
Jelinčičevi volilni neuspehi vendarle prinašajo (javna) sredstva
Slovenska nacionalna stranka (SNS) že od izpada iz parlamenta leta 2011 životari na margini slovenske politike. A to ne moti njenega predsednika Zmaga Jelinčiča, da ne bi pred vsakimi volitvami znova napovedoval zmagoslavne vrnitve in odrešitve (bojda) po njegovi močni roki hrepenečega ljudstva. Histerija, ki se že pripravlja pred letošnjimi predsedniškimi in nato v 2018 še lokalnimi in parlamentarnimi volitvami, je za Jelinčiča idealna priložnost za novo dvigovanje prahu.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Politika
Enaindvajsetega marca je Slovenija po več letih spet dobila delujoči fiskalni svet, ko je državni zbor na tajnem glasovanju z veliko večino podprl njegovo ustanovitev. Za predsednika je bil izvoljen mariborski ekonomist Davorin Kračun, nekdanji minister (v devetdesetih je vodil kar tri različne resorje), veleposlanik v ZDA in profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF). Že dobre tri tedne zatem je fiskalni svet, katerega osnovna naloga je »spremljanje izvajanja fiskalnega pravila«, razvpitega varčevalnega standarda, ki smo ga vpisali celo v ustavo, izdal svoje prvo mnenje; v njem je ocenil Program stabilnosti javnih financ, ki ga država vsako leto pošlje v pregled Evropski komisiji v Bruselj.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
Dragica Korade je ena tistih redkih novinark, ki živijo v skladu z Orwellovo mislijo, da je govoriti resnico v času laži revolucionarno dejanje. Z vsako besedo, ki jo zapiše, z vsako kolumno in analizo, s katero zbode oblastnike, se upira nestrpnosti, manipulaciji in izkoriščanju. Vsak dan, že več kot trideset let. Gospa z veliko začetnico, ki se v imenu javnosti in skupne dobrobiti ne boji zameriti nikomur, ne pokojnemu Janezu Drnovšku, ne nekdanjemu sošolcu Borutu Pahorju, ne Janezu Janši ali mariborskemu županu Andreju Fištravcu. Eni, kot Drnovšek, so jo zato spoštovali še bolj, drugi je najraje ne bi več poznali. Premakniti pa je ne more nihče. Komentatorka Večera in urednica njegove priloge V soboto je videla in doživela preveč, da bi jo lahko utišali – od razpada Jugoslavije do podivjane slovenske tranzicije in zdaj drsenja na periferijo globalnega kapitalizma. Še dlje kot v preteklost pa se iz njenega Maribora vidi v prihodnost naše države.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Borijo se proti pravicam istospolnih partnerjev, drugemu tiru, pokvarjenemu sodstvu, avstrijski Magni in beguncem – ter za Janeza Janšo. Stranka SDS učinkovito izkorišča posamične izbruhe ljudskega nezadovoljstva proti elitam (katerih del je tudi sama) in usmerja njihovo energijo proti svojim političnim nasprotnikom. Najbolj svež primer je podpihovanje referenduma o zakonu o drugem tiru, v katerem je Janševa stranka zaznala veliko priložnost za rušenje vlade Mira Cerarja.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Sklad CVC Capital, ki ga mika nakup Mercatorja
Ime, ki se v zgodbah okoli (pre)prodaj Mercatorja pojavlja že skoraj desetletje, je CVC Capital Partners. Gre za ameriško investicijsko podjetje, ki ima sedež v Luksemburgu in za 300 institucionalnih, državnih in zasebnih vlagateljev upravlja 71 milijard dolarjev vreden portfelj; vanj je vključenih približno 50 velikih podjetij iz vsega sveta, ki po navedbah CVC-ja zaposlujejo približno 350.000 ljudi. Skoraj 90 odstotkov vlagateljev v CVC prihaja iz ZDA, družba pa ima med drugim delež v Formuli Ena, Zagrebški pivovarni in proizvajalcu kovčkov Samsonite. V CVC-ju sicer pravijo, da ne delujejo kot klasični (hedge) naložbeni skladi, temveč dolgoročni upravljavci premoženja; njihovi investitorji morajo namreč svoj kapital pri CVC-ju vezati na deset let, dobičke pa dobijo izplačane šele ob prodaji naložb. Do te trditve velja sicer biti zadržan, podobno zagotavljajo skoraj vsi tovrstni skladi.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Skupina Agrokor je pred zlomom. Kaj to pomeni za njegovih 64 tisoč zaposlenih po vsem Balkanu? Med njimi so tudi delavke in delavci v nekoč največji slovenski trgovski skupini Mercator, ki s tesnobo spremljajo agonijo hrvaškega lastnika. Dvanajst let po nespametni, politikantski privatizaciji »najboljšega soseda« in tri leta po njegovi prodaji Agrokorju se uresničujejo pesimistične napovedi o upadanju števila zaposlenih in pretresih v slovenski verigi oskrbe s hrano. A težave hrvaške skupine so lahko svojevrstna priložnost, da Mercator znova preide v slovensko last. Interes za to obstaja, prav tako tudi številne dileme.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Politika
Mlad, simpatičen in sposoben slovenski izobraženec.« S temi besedami je predsednik SDS Janez Janša med volilno tekmo pred nastopom svoje prve vlade leta 2004 opisal Jerneja Pavlina. Ta je kmalu zatem prevzel položaj vladnega tiskovnega predstavnika, njegov mandat pa je prekinilo razkritje navodila, v katerem je piarovcem vseh ministrstev naložil, naj ne odgovarjajo na novinarska vprašanja. Ter da »do nadaljnjega ne komunicirate s tednikom Mladina«.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Politika
Sindikati in trenutek resnice?
Mlaji, ki so se pretekle dni dvigali po Sloveniji, so spomin na zlate čase delavskega gibanja, na njegove boje in zgodovinske dosežke, kot so socialna država, osemurni delovnik in minimalna plača. Toda za donečimi parolami o delu in njegovi oblasti, za praporji in pisanimi trakovi, za ožganimi ostanki kresov se skriva neprijetna resnica o napadih na delavske pravice in vse bolj skrb zbujajočem stanju institucij, pristojnih za njihovo obrambo.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Politika
Konec lanskega februarja so na ministrstvu za infrastrukturo pripravili kratko sporočilo za javnost, ki v medijih skorajda ni zbudilo zanimanja. V njem so zapisali, da je Slovenija pristopila k pismu o nameri o vzpostavitvi novega evropskega železniškega koridorja, imenovanega Jantarna pot. Na prvi pogled si novica resnično ne zasluži večje pozornosti – slovenski in tuji funkcionarji si vsak teden izmenjajo na stotine dopisov, pri čemer gre povečini za rutinsko korespondenco, obveščanje in preverjanje. Toda pismo o nameri, ki ga je v imenu naše države pred dobrim letom podpisal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je veliko pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Prav v prizadevanjih za novi železniški koridor namreč tiči bistvo sedanje sage o Luki Koper in drugem tiru – ter tujcih, ki se sučejo okoli njiju.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Svet
Ko so krsto s posmrtnimi ostanki Elizabeth Alexandre Mary Windsor v slovesnem sprevodu peljali po londonskih ulicah, je špalir žalujočih, pa tudi množice teve kanalitikov in strtih gospodinj širom po svetu, kar tekmoval v izrazih žalovanja – kakor je pač šega ob utiranju zvezd globalne popkulture. Toda pokojnici histerija še malo ne bi bila povšeči; kljub slavi, v kateri je preživela svojih 96 let, britanska kraljica Elizabeta II. bojda ni uživala v pozornosti. Bila je pač še iz stare šole, ki ni dosti dala na čustvene izlive, v pravljice o princesah in princih pa je družina Windsor itak nehala verjeti med prvimi.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Družba
Se spomnite, kdaj ste komu nazadnje po pošti poslali voščilnico ali telegram – in kolikokrat ste se naslovnika raje spomnili s sporočilom na Facebooku ali s kratkim sporočilom?
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
So življenja nekaterih vredna manj?
Okužbe s koronavirusno boleznijo dobivajo v zadnjih tednih nov zagon. In spet so žarišča domovi za starejše. Največje med njimi je dom v Hrastniku, kjer je bilo, ko nastaja ta članek, 28 potrjenih okužb, od tega osem pri zaposlenih in 20 pri stanovalcih. A četudi se je že v preteklih mesecih jasno pokazalo, kako nepredvidljiva je bolezen in kako nemočni so starostniki v boju zoper njo, vlada oziroma ministrstvo za zdravje še kar vztraja pri neživljenjski ureditvi, ki breme zdravljenja bolnikov večinoma prelaga na domove za starejše. Pri čemer država še vedno ni oblikovala sistemske rešitve, ki bi tem ustanovam ob izbruhu bolezni zagotovila ustrezne kadre, zdravstveno opremo in prostore za izvajanje zahtevnega zdravljenja.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Z avgustom se v prostore nemškega veleposlaništva na Cesti 27. aprila v Ljubljani selita uslužbenca nemškega zveznega ministrstva za zunanje zadeve Natalie Kauther in Adrian Pollmann. Njun prihod predstavlja začetek eksperimenta, iz katerega bi lahko izšla nova praksa v delovanju nemške diplomacije. Namesto da bi položaj veleposlanika oziroma veleposlanice zasedel zgolj eden izmed njiju, bo to vlogo izmenično opravljal par zakoncev; namesto ene ekscelence pod Rožnikom pa bomo Slovenci tako bogatejši za dve.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Ministrstvo se sedaj na vse kriplje otepa vsakršne odgovornosti, se zateka k semantičnim manevrom in zatrjuje, da pri razvrščanju starostnikov ni šlo za triažiranje, torej odrekanje najučinkovitejšega bolnišničnega zdravljenja stanovalcem domov za starejše, ki so bili okuženi s koronavirusom. Da to preprosto ne drži, dokazuje izjava državne sekretarke Tine Bregant – prav tiste sekretarke, ki se ni odzvala na poziv zdravniške zbornice k sistemskemu nadzoru. Njene besede na novinarski konferenci 9. aprila pomenijo uradno priznanje, da je zdravstveni sistem v bolnišnice spustil le določene izmed obolelih starostnikov, podlaga za to pa so bile omenjene, v naglici narejene ocene. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem pohvalila sekretarka v začetku aprila. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji. Namreč morate vedeti, da ti starejši ljudje ... bolnica ni prijazen kraj, mnogo bolje je, če pride zdravnik v tebi bolj domače okolje.«
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Na podlagi ocenjevanja starostnikov v Šmarju in približno v istem času še v Novem mestu je ministrstvo za zdravje pripravilo tipske obrazce za preglede, ki so jih po domovih za ostarele po vsej državi izvajali konziliji, v katerih so bili regijski koordinatorji in posamezni domski zdravniki. Presojali so, ali je oseba kolikor toliko zdrava ali pa neozdravljivo bolna in potrebna le še paliativne oskrbe, ki jo lahko izvajajo tudi domovi za ostarele. V posameznih domovih so kot odpisane označili tudi po dve tretjini stanovalcev.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Medicinska (ne)utemeljenost sprejema v bolnišnico
Razvrščanje bolnikov na perspektivne in neperspektivne, torej tiste, ki jih ni smiselno voziti v bolnišnice, se je začelo z izbruhom koronavirusne bolezni v Šmarju pri Jelšah sredi marca. Tedaj je konzilij, ki ga je vodil strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar, preveril diagnoze starostnikov v šmarskem domu in v takšne obrazce za vsakega izmed njih napisal mnenje o upravičenosti bolnišničnega zdravljenja. Bolnišnica je želela vedeti, kakšen naval bolnikov iz Šmarja si lahko obeta.
