Vasja Jager
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Ko že pomisliš, da ne more biti slabše
Po vrsti polomij pri nabavi mask je vlada direktorju zavoda za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku kar med bolniško odsotnostjo – okužil se je s koronavirusom – sporočila, da mu prekinja delovno razmerje. Zakrajšek je dolgoletni član SDS. Na njegov položaj je vlada za vršilca dolžnosti imenovala veterinarja Tomija Rumpfa. To je nenavadna izbira za vodenje institucije, ki za državo izvaja večmilijonska javna naročila; Rumpfa so s funkcije direktorja Kobilarne Lipica pred slabim desetletjem odnesli očitki o neučinkovitem ravnanju.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Družba
Po visokem hribu nad kozjanskim mestecem Šmarje pri Jelšah se vijejo kapelice križevega pota, na vrhu pa kraljuje znamenita baročna cerkev. Kot pojasnjuje legenda, zapisana v prezbiteriju nad vrati v zakristijo, je bila sezidana na kraju, kjer so pred stoletji na hitro postavili provizorično kapelico, da bi ljudstvo z njo odvrnilo božji srd od svoje skromne fare. Tedaj je namreč mirno, odročno kotlino udarila najhujša katastrofa v njeni zgodovini – kuga. Vse od tistih časov nad vhodom v cerkev stoji kip svetnika Roka, ki bdi nad Šmarjem in čaka na trenutek, ko se bo nadloga vrnila. Po več kot 350 letih ga je dočakal.
-
Ko je pred dnevi naš 39-letni bralec iz Šmarja pri Jelšah v nočnih urah zavil v gostilno, je to storil v upanju, da je pred njim še kakšna urica nedolžnega posedanja ob šanku. Toda ko je vstopil v prostor, je zagledal skupino moških, ki so se jim ob pogledu nanj zmračili obrazi; šlo je za skupino policistov, ki so se po službi zbrali na pijači, po bralčevih zagotovilih pa so do tedaj že kazali znake opitosti. Da tudi sam ni bil povsem trezen, ne zanika – kljub temu jih je prepoznal, saj naj bi ga bili ti policisti že večkrat nadlegovali, nekajkrat pa v odsotnosti prič tudi pretepli. »Toda tisti večer mi ni bilo do prepira; nasprotno, bil sem dobre volje, zato sem stopil k njim, jih pozdravil in ponudil, da jim plačam rundo.« Povabilo so zavrnili; namesto da bi bili veseli druženja, so mu ukazali, naj se pobere iz lokala. To je tudi storil – vendar se je zunaj kljubovalno obrnil in se vrnil, da bi vendarle nekaj spil; napaka, ki ga je drago stala.
-
Američani imajo pregovor, ki gre nekako takole: »Če je videti kot raca, hodi kot raca in se oglaša kot raca – potem ne more biti drugega kot raca.« Toda ko so leta 2017 iz Nogometnega kluba Drava Ptuj, ki igra v drugi ligi, zmagoslavno sporočili, da v klub prihajajo vlagatelji iz Nigerije, se je pri tem dvignila marsikatera obrv. Slovenski nogomet ima že pregovorno slabe izkušnje s skrivnostnimi »rešitelji« iz tujine, kot je na primer srbsko-angleški poslovnež Milan Mandarić v ljubljanski Olimpiji ali pa madžarska vlada, ki v Lendavi prek tamkajšnjega kluba krepi nacionalno zavest madžarske manjšine v Prekmurju. A o Mandariću se vendarle precej ve, o Orbánu seveda še več, nigerijsko podjetje Dakinda, ki naj bi ptujsko Dravo popeljalo na pota medcelinske slave, pa je pod Alpami bilo in ostaja skoraj popolna neznanka. Športni novinarji so pisali, da se v domovini ukvarja s proizvodnjo športne opreme in da že ima v lasti nigerijski športni klub, ki nosi ime podjetja.
-
Poskusil je z ustanovitvijo narodne garde, poskusil je z legalizacijo strelnega orožja – zdaj se predsednik SDS Janša vrača z novo kampanjo, tokrat s pozivom k ponovni uvedbi služenja vojaškega roka. »Levičarske vlade so tako osiromašile in ponižale Slovensko vojsko, da nima nobene rezerve več. Vsaj za prihodnjih 10 let je tako nujna uvedba obveznega vsaj 6-mesečnega vojaškega usposabljanja,« je zapisal.
-
Dodatni Orbánovi milijoni v Prekmurju
Madžarska vlada, ki jo s trdo roko vodi premier Viktor Orbán, sicer med drugim tudi nekdanji ljubiteljski nogometaš, se je za finančno pomoč nogometnemu klubu Nafta 1903 odločila že leta 2016. Takrat je Orbána k temu nagovoril predsednik madžarske manjšinske organizacije v Sloveniji Ferenc Horvath, madžarska vlada pa je lendavskemu klubu že leta 2017 namenila dva milijona evrov pomoči. Denar so porabili za ureditev razkošne nogometne akademije, ki naj bi poleg nogometnih površin obsegala tudi dijaški dom.
-
Blaž Zidar je samooklicani domoljub, ljubezen do domovine pa izkazuje z organiziranjem vaških straž, ki ob južni meji preganjajo begunce. Boli ga, če mu očitajo, da je fašist, in pravi, da ni politično opredeljen – toda med osamosvojitveno vojno je bil »zunanji sodelavec« posebne brigade Moris, ki velja za inkubator najmilitantnejših kadrov Janeza Janše; Zidar je danes med prepoznavnimi obrazi njegove propagandne televizije Nova24. Z ženo Natašo imata šest otrok, vzgajata jih v strogem duhu katoliške tradicije. Prav zato je družini toliko bolj šel v nos dogodek, ki se ji je pripetil 24. decembra.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Družba
Pregled leta: Kje smo letos spali?
Leto 2019 je bilo za prebivalce Ljubljane leto vila blokov, ki jih je zgradila pisana množica investitorjev. Privabil jih je obet precedenčnih zaslužkov – kot je poročala Geodetska uprava, so se v minulem letu »cene stanovanj v državi v povprečju že skoraj povsem približale rekordnim ravnem iz leta 2008 ... Rekordne cene stanovanj so že bile presežene v Ljubljani in okolici ter v Kranju.«
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Puntarji v belem
Spomladi je Slovenijo zajel upor družinskih zdravnikov, ki je zamajal celotno primarno zdravstvo. Povod zanj je bila odločitev državnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), da tem kadrom kljub drugačnemu dogovoru v kolektivni pogodbi za leto 2019 še poviša delovne obremenitve. Zdravniki iz Kranja, Celja, Maribora, Nazarij, Grosupljega in Ormoža so zagrozili z odpovedmi pogodb o zaposlitvi, ZZZS pa je svarila, da utegne brez osebnega zdravnika ostati okoli 40.000 ljudi.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Parlamentarno glasovanje, s katerim se je Angelika Mlinar skozi šivankino uho, za en glas, prebila do imenovanja za ministrico za kohezijo, je dodobra pretreslo koalicijo. Čeprav je med vladnimi strankami tudi DeSUS, od katerega se je pričakovala enodušna podpora kandidatki zavezniške SAB, ji je poslanec upokojencev Robert Polnar odrekel glas podpore in s tem skoraj zrušil vlado. Njegovo ravnanje je DeSUS tako razjezilo, da mu stranka napoveduje temeljit pogovor, pri čemer se zdi še najverjetneje, da se bo po praznikih razšla z neposlušnim poslancem. Ni bilo namreč prvič, da je ta deloval mimo strankarske linije; tako je novembra glasoval tudi proti vladnemu predlogu proračuna in si s tem nakopal ogorčenje samega vodje vedno šibkejše koalicije, premiera Marjana Šarca.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Kriptopionirstvo ministra Počivalška
Kriptovalute na čelu z bitcoinom so se že zdavnaj izneverile svojemu prvotnemu namenu in se zdaj uporabljajo predvsem za špekulacije, s katerimi premoženje povečuje peščica najbogatejših lastnikov virtualnih žetonov.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Družba
Nekoč, dolgo je že tega, ko bog oče še ni bil odvrnil pogleda od stvarstva in satan še ni spridil človeka s pasjeglavimi migranti in stranišči za tretji spol, je v nedrjih Evrope obstajala dežela Karantanija, ki je bila njeno dobro srce. Silni in plemeniti so bili njeni ljudje, vodili pa so jih od vseh izbrani modri možje, med katerimi največji je bil Samo, ki mu do danes ni para med Evinim zarodom in ki ni podelil niti enega tajkunskega kredita, sprejel niti enega prišleka z Jutrovega ali odpisal milijonskih dolgov svojim sinovom. Živeli so ti Karantanci, ki so sebi rekli tudi Slovenci, v veliki slogi in sreči in bogu je bila ljuba njihova dobrota, da je obilno blagoslovil njih deželo, oni pa so mu vračali s krepostnim življenjem. V potu svojih obrazov so obdelovali ljubo zemljo in v slavjih rajali pod kozolci, a kadar jim je pretila nevarnost, so si opasali bridke meče in se na kraljev ukaz zbrali pod praporom črnega panterja, da preženejo tujca s svoje zemlje.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Hauc, ki je nekdaj drugo največjo državno banko vodil od leta 2012 do 2015, se je v pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo vztrajno izmikal vsakršni odgovornosti za to, da so v DUTB pristala tudi nekatera dobro zavarovana posojila, nekatere slabe terjatve pa niso bile prenesene. Kakor zdaj sumijo poslanci in poslanke, naj bi to špekulantom omogočilo, da so s sumljivim denarjem slabe banke za manjše vsote prišli do deležev v solidnih podjetjih. Hkrati pa so menda vodstva državnih bank leta 2013 pred prenosom na DUTB zadržala tudi nekaj toksičnih posojil, podeljenih po političnih in prijateljskih povezavah. In poskrbela, da so posojilne mape s podrobnostmi ostale nedostopne širšemu krogu.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Politika
V ponedeljek so v parlamentu uprizorili prvo dejanje tragikomedije o najnovejši zlorabi zakonodajne veje oblasti v politikantske namene. Franc Kangler, nekdanji mariborski župan, danes uspešen kmet in od mrtvih vstali politik, je stopil pred člane najnovejše »preiskovalne« komisije, svoje politične zaveznike. V Ljubljano je prišel, da bi komisiji, ki jo vodi Žan Mahnič, poslanec SDS, potarnal o gonji, ki naj bi jo bila s kazenskimi postopki proti njemu vodila globoka država.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Ekonomija
»Preučujemo najboljši model za Gorenje«
V Velenju, kjer je sedež skupine Gorenje, se med zaposlenimi širi negotovost. Po podjetju krožijo govorice, da se obetajo nove kadrovske spremembe, s katerimi naj bi lastniki, kitajska korporacija Hisense, zmanjšali število zaposlenih. Tokrat naj bi bili na udaru predvsem režijski delavci, za katere je sicer znano, da jih je relativno veliko, kar naj bi motilo tudi Kitajce. Neuradno je tako slišati, da bo vodstvo podjetja okoli 100 ali še več posameznikov iz srednjega menedžmenta v prihodnjih tednih obvestilo o premestitvi v Ljubljano; ker je med njimi velika večina domačinov iz Velenja, naj bi se jim z vsakodnevno dolgotrajno vožnjo v prestolnico tako znižala kakovost življenja, da bi slej ko prej sami podali odpovedi o delovnih razmerjih, Gorenje pa bi se tako na »mehek« način znebilo kadrovskega presežka.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Čez nekaj dni se začenja ofenziva neoliberalcev na javno premoženje. »Predlagamo, da se sproščeno pogovorimo, kako se skupaj upreti kršitvam naših zakonitih in ustavnih pravic z vsemi sodnimi in drugimi pravnimi sredstvi ... V bistvu gre za nasprotovanje javnim monopolom, ki dušijo zasebno pobudo in konkurenco, s tem pa napredek naroda in blaginjo ljudi.« Tako se glasi del povabila na konvencijo združenja Katedrala svobode, ki bo potekala 16. oktobra v Ljubljani. Besedilo je podpisal prvi predsednik Zbora za republiko, nekdanji ustavni sodnik in ideolog stranke SDS, danes pa zaradi državne velikodušnosti uspešni podjetnik Peter Jambrek.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Česar ni želel storiti Franc Kangler, je v Mariboru sedaj izpeljal župan Saša Arsenović: na predlog predsednika Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje Igorja Jurišiča je po 111 letih odvzel status častnega meščana nacističnemu pesniku Ottokarju Kernstocku. Po podpori Paradi ponosa gre za novo pomembno sporočilo, s katerim Arsenovićeva ekipa prekinja tradicijo nestrpnosti v mestu. Predlog bo postal pravnomočen, ko ga bo na naslednji seji potrdil mestni svet.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Politika
Na predzadnji dan avgusta je zaživela spletna stran anonimne druščine, ki si prizadeva za sprostitev omejitev v zvezi s posestjo orožja. Kot je razvidno iz vsebine te strani, gre za poskus skrajnih desničarjev, da bi se legalno oborožili, njihove tarče pa so predvsem begunci – za zdaj. »Zadnjih nekaj let postaja begunska problematika v Sloveniji pereč problem, na katerega policija in vlada nimajo rešitve,« piše na spletni strani. »Policija ni sposobna učinkovito zagotoviti varnosti državljanov in njihovega premoženja, zato je skrajni čas, da državljani za to poskrbijo sami. Zato je potrebno spremeniti zakon o orožju in ljudem omogočiti lažji način za pridobitev orožne listine in samega orožja, s katerim bodo učinkovito varovali sebe in svoje imetje na licu mesta še pred prihodom policistov.« Seveda gre za pretiravanje, laži – število kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo begunci, je zanemarljivo in omejeno na medijsko napihnjene primere.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
Anže Logar, poslanec SDS, je dobršen del poletja preživel na drugi strani Atlantika. Kot je razkril na Facebooku, je bil v ZDA, »kjer baje domuje gnili kapitalizem«, in si v okviru programa International Visitor Leadership pridobival dragocene izkušnje v pogovorih s tamkajšnjimi sodniki, policisti in politiki. Po lastnih besedah je »spoznaval tudi dobre prakse na področju transparentnosti, javnega upravljanja ter delovanja izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti tako na nacionalni kot na lokalni ravni«.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Družba
Pred dobrima dvema tednoma je medije po vsej državi preplavil val vznemirjenja. Šanghajska svetovalna institucija SRC je pompozno objavila svojo lestvico najboljših svetovnih univerz, prestižno ARWU (»Academic Ranking of World Universities«), ki jo nestrpno čakajo rektorati, odločevalci in novinarji po vsem svetu. Toda letos so bile za Slovenijo novice slabe, kajti Kitajci so ugotovili, da je glede na leto 2018 slovenski terciarni izobraževalni sistem znatno nazadoval. Univerza v Ljubljani, ki je bila uvrščena v razred med štiristo do petsto najboljših tovrstnih ustanov, je po novem med 500. in 600. mestom na svetu. Še slabše se je odrezala mariborska univerza, ki je izgubila več kot dvesto mest in se znašla nekje okoli 800. mesta. In manjše slovenske univerze, ustanovljene kot domnevni korektiv ljubljanski in mariborski instituciji, na primer univerza na Primorskem in zasebni univerzi iz Nove Gorice in Novega mesta? Premalo pomembne za okus »strokovnjakov« iz Šanghaja.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Začelo se je julija. Nekaj več kot 845 tisoč ljudi, ki imajo police o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju sklenjene pri zavarovalnici Vzajemna, je v nabiralnike prejelo obvestila o zvišanju mesečne premije z 31,98 na 35,67 evra oziroma 34,6 evra s triodstotnim popustom. Konkurenti Vzajemne so tedaj trdili, da o podražitvah ne razmišljajo – a še preden je petelin trikrat zapel, so iz zavarovalnice Triglav sporočili, da tudi oni zvišujejo mesečno ceno police; ta po novem znaša 35,55 evra. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo takšna obvestila prejeli še zavarovanci Adriatica Slovenice.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Politika
V parlamentu obnavljajo malo dvorano, ki je bila zaradi dotrajanosti že neuporabna, po novem pa bo imela 90 sedežev in jo bodo uporabljali kot nadomestno dvorano, v kateri naj bi zasedali državni svet in različni parlamentarni odbori. Prenova bo stala 1,4 milijona evrov, z novo podobo in namembnostjo pa bo prišlo tudi novo ime; prej se je prostoru zaradi vhoda s Tomšičeve ulice neformalno reklo kar Tomšičeva dvorana, po prenovi naj bi nosil ime prleškega teologa Matije Slaviča, osrednjo parlamentarno dvorano pa naj bi poimenovali po pokojnem nestorju slovenske politike Francetu Bučarju. To je predlog štirih pomurskih poslancev na čelu s predsednikom stranke SD Dejanom Židanom.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Politika
Od koprskega »gazde« do zaščitenega diplomata
Gre za Subijo Tajroskega, enega od šefov nekdanjih spornih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v Luki Koper, znanih tudi kot »gazde«. Po naših podatkih naj bi že tekli postopki, s katerimi mu bo Republika Severna Makedonija podelila naziv častnega konzula v Sloveniji – s tem pa tudi pripadajočo diplomatsko imuniteto. Na makedonskem veleposlaništvu v Ljubljani se na naše poizvedbe niso odzvali, zato pa je sam Tajroski potrdil, da »se nekaj dogaja, vendar uradno še ni nič sklenjeno. Do takrat zadeve ne bom komentiral.«
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Družba
Pred tednom dni je v Postojnski jami potekala krajša prireditev, ki je odstopala od standardne turistične ponudbe jame. Šlo je za sprejem manjše družbe ameriških državljanov. Posebej v njihovo čast je v jami viselo nekaj ameriških zastav, osebje je pripeljalo šank iz ledu, poskrbljeno je bilo za zabavni program. Čeprav se vse skupaj sliši na moč razkošno, naj bi bil v praksi dogodek diskreten, pomisleki o prekomernem izkoriščanju naravne znamenitosti pa morebiti neupravičeni.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Družba
Nepremičninski balon se še zmeraj napihuje, zlasti v prestolnici. Visoke cene se poznajo na najemniškem trgu. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2017 povprečna cena nad 71 kvadratnih metrov velikega stanovanja v centru Ljubljane znašala nekaj manj kot 700 evrov brez stroškov – od takrat se je še znatno povečala. Stanovanja tako postajajo nedostopna tistim, ki bi jih najbolj potrebovali, študentom in mladim družinam. Da bi znižali najemnine, so v stranki Levica v začetku meseca predlagali predlog o omejitvi stroškov posredovanja pri najemnih poslih, predlog pa je doživel veliko kritik, pri nepremičninarjih in tudi predstavnikih najemnikov.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Javna Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je objavila seznam strokovnjakov, ki so bili v tekočem letu izbrani, da bodo delovali kot mentorji mladim raziskovalcem na fakultetah.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Politika
Ko je 28. oktobra 2016 med rutinsko kontrolo prometa pri ljubljanskih Žalah policist Sandi Sheikha skupaj s sodelavcem ustavil avtomobil, v katerem je opazil tri nepripete osebe, ni mogel vedeti, da se s tem začenja incident, ki »je bil od vseh postopkov, ki sem jih imel v šestnajstih letih, zame najbolj stresen,« kot je pozneje izpovedal na sodišču. Za volanom je sedel nekdanji pomladni reformator, zunanji minister in rektor zasebne univerze Petra Jambreka, danes pa živahni upokojenec Dimitrij Rupel. Nič hudega slutečega Sheikho je začel na vse pretege žaliti, seveda pa ni manjkal niti v takšnih primerih obvezni »veste vi, kdo sem jaz«. Policist tega nemara celo ni vedel, navsezadnje v kričaču ni lahko prepoznati enega izmed očetov naroda. Med temi Rupel seveda ni edini, ki meni, da je nad zakonom.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Politika
Ob zaostrovanju upora družinskih zdravnikov se zdravniška združenja otepajo očitkov, da so v ozadju njihovih aktivnosti težnje po privatizaciji. V Mladini smo namreč razkrili elektronsko sporočilo iz leta 2017, v katerem je predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič svojim članom predstavil podroben načrt, po katerem »vsi lahko date odpoved«, s čimer bi izsilili izstop iz sistema javnih uslužbencev in prisilili javne zavode, da jih najamejo po podjemnih pogodbah kot zasebnike. Razkritja so sprožila nemalo ogorčenja, posebej ostro pa se je nanje odzval Mladinin kolumnist Janko Lorenci, ki je zapisal, da »anonimna zdravniška večina dopušča, da na vrh njenih ustanov plezajo različni kuštrini in delajo za plazečo se privatizacijo«.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Družba
Naslovnica prejšnje Mladine, ki jo je narisal Tomaž Lavrič, je poklon Vlastu Kopaču
Pisalo se je leto 1938, Evropa je bila na robu vojne. Fašistična Italija je izvajala represijo nad primorskimi Slovenci, na Madžarskem je režim Miklosa Horthyja načrtoval priključitev območij, na katerih je živelo madžarsko prebivalstvo, Hitlerjeva Nemčija si je priključila Avstrijo in začela pogledovati proti jugu. To so bile okoliščine, v katerih je nastala podoba, ki prikazuje Hitlerja in Mussolinija, kako prek mej stegujeta šape po slovenskem ozemlju. »Slovenci, združimo in branimo se!« je z njo pozival avtor Vlasto Kopač, tedaj veliki up slovenske arhitekture.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
Center za kreativno razdeljevanje denarja
Petega februarja letos je javna platforma Center za kreativnost (CzK), ki je organizacijsko del Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, objavila razpis, ki je pritegnil pozornost ustvarjalcev v kulturi. Z njim so iskali avtorje izvirnih izdelkov in konceptov, ki bi v skladu z načeli krožnega gospodarstva temeljili na do okolja prijaznih materialih in podaljševanju rokov njihove uporabnosti. Na razpis, ki se je iztekel 25. februarja, se je prijavilo 21 zainteresiranih ustvarjalcev. Strokovna žirija je odločitev sprejela v vsega nekaj dneh, izmed njih pa izbrala tri zmagovalce – oblikovalki Tino Košak Koren in Evo Garibaldi ter podjetje Donar. In kaj so dobili? Poslovne priložnosti.