Vasja Jager
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba
Spominska plošča končno na ogled, županu Pesnice je žal, da je trajalo toliko časa
»Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada.« Tako se glasi poved, vklesana v spominsko ploščo, ki stoji na Dobrinji, v predmestju bosanske prestolnice Sarajevo.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Politika
Pred prihodom Jureta Lebna na položaj ministra za okolje in prostor je bil ta resor dolga leta zadnja karta pri koalicijskem kupčkanju, vodili pa so ga povečini nemotivirani ljudje, katerih strokovnost je bila pomanjkljiva. Irena Majcen iz Desusa je bila medla in povsem neprepoznavna v javnosti, Dejana Židana iz SD in Franca Bogoviča iz SLS je zanimalo zgolj kmetijstvo, predsednik Desusa Karl Erjavec, ki ga je premier Pahor na predlog računskega sodišča po Erjavčevih besedah razrešil »zaradi nekih kant«, pa pravzaprav nikoli ni skrival brezbrižnosti do resorja. Šele Leben je odločno zagrizel v številna občutljiva vprašanja in se spoprijel z lobiji, ki delujejo na tem področju. Po njegovem odstopu je vodenje ministrstva prevzel dosedanji sekretar Simon Zajc, ki ga čaka težko delo. Po Lebnovem odhodu so ostale odprte številne fronte, za nameček pa stopnjevanje neustreznega odnosa do okolja prinaša nove in vse resnejše izzive.
-
Po treh letih je moški, ki ga zobozdravnica zaradi okužbe z virusom HIV ni želela sprejeti v obravnavo, vendarle dobil zadoščenje. Potem ko so odpovedale druge institucije, pristojne za takšne primere, se je odločil za zasebno tožbo, po poročanju Večera pa mu je pred nekaj dnevi po zmagi na prvostopenjskem sodišču dokončno pritrdilo tudi sodišče druge stopnje in omenjeno zobozdravnico obsodilo na plačilo 2700 evrov odškodnine. Kot pojasnjuje Mitja Čosić, programski sodelavec pri društvu Legebitra, ki je zavrnjenenemu pacientu pomagalo poiskati odvetnika, gre za pomemben precedens v boju zoper diskriminacijo oseb, okuženih z virusom HIV.
-
Je ena izmed najpronicljivejših in družbeno najbolj ozaveščenih slovenskih arhitektk. Na Fakulteti za arhitekturo mlade seznanja z veljavno stanovanjsko politiko, sodeluje pri stanovanjski zadrugi Zadrugator, je ena od mentorjev pri projektih fakultete in dobrodelnega društva Streha za vse, s katerim s skupinami študentov arhitekture postavlja šolsko in socialno infrastrukturo po najrevnejših afriških območjih. Med njenimi najbolj znanimi projekti v zadnjih letih sta prenova stavbe Centra urbane kulture Kino Šiška in inovativno zasnovan otroški vrtec Pedenjped.
-
Kako Statistični urad cilja na mlade
Statistični urad (Surs) je aplikacijo, s katero želi javnosti približati svoje delo in zlasti mlajše uporabnike seznaniti z manj znanimi dejstvi o naši državi, predstavil konec januarja. Odziv nanjo je presegel pričakovanja, Sursova poteza pa je lahko za zgled drugim državnim institucijam, ki ostajajo vzvišene nad novimi tehnologijami.
-
Vasko Simoniti, nekdanji kulturni minister, je ozmerjal pravnika Dragana Petrovca
Nekdanji minister za kulturo v mandatu prve vlade Janeza Janše, danes predsednik odbora za kulturo pri stranki SDS, je med gostovanjem na strankarski televiziji Nova 24 grobo napadel pravnika Dragana Petrovca. Profesorja ljubljanske pravne fakultete je Simoniti označil za »revo« in še »podtikovalca in potuhnjenca«, njegova kritična razmišljanja o Simonitijevem krogu revizionističnih zgodovinarjev pa za »izraz potuhnjenega pisanja, ki je značilno za udbovske ovaduhe«. »Ta podlost, nizkotnost tega človeka je neizrekljiva,« je bentil Simoniti ob vidnem odobravanju »novinarja« Nove 24.
-
Sveča s sloganom SS na mariborskem Glavnem trgu
Na kužnem znamenju sredi Glavnega trga v središču Maribora so se ob stoletnici »krvave nedelje«, na katero so vojaki generala Rudolfa Maistra ustrelili vsaj enajst nemških protestnikov, pojavila obeležja, ki kažejo, da so stara nasprotja ob Dravi še zmeraj živa. Neznanci so v spomin na dogodek okrasili spomenik z venci in svečami s posvetili nemških organizacij, ki jih zlasti starejši prebivalci Slovenije še pomnijo po dejavnostih pri germanizaciji našega naroda.
-
Zakaj portal slovenske vlade promovira dejavnosti Ameriške gospodarske zbornice?
Portal mlad.si, osrednja vladna komunikacijska točka za mlade, je objavil novico o programih platforme AmCham Young, ki »povezuje generacije mladih, aktivnih posameznikov, ki izstopajo iz povprečja«. Glede na mesto objave bi človek sklepal, da gre pri platformi AmCham Young za programe, ki jih izvaja slovenska država. Dejansko pa portal promovira dejavnosti Ameriške gospodarske zbornice (AmCham), ključnega lobističnega mehanizma korporacij iz ZDA.
-
Ljubljanska Teološka fakulteta je prejšnji teden uradno pridobila dodatne pristojnosti na področju »izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev«, ki poučujejo v javnih šolah. To ji je omogočila sprememba statuta Univerze v Ljubljani, ki jo je potrdil parlamentarni odbor za izobraževanje, poteza pa je sprožila nemalo ogorčenja na levem polu politike in družbe. Teološka fakulteta velja za ključno izobraževalno ustanovo katoliške cerkve, tej pa naj bi se z novo ureditvijo odprl prostor za širjenje svojih stališč prek sistema javnega šolstva.
-
Vinko Gorenak se sprašuje, ali je papeža res ustoličil George Soros
Papež Frančišek že od začetka pontifikata z izjavami in simbolnimi dejanji jezi privržence populistične desnice. Opozarja na solidarnost z begunci, obsoja kapitalizem, poziva v boj proti škodljivim praksam, ki povzročajo podnebne spremembe, in kot prvi papež v zgodovini vsaj načenja razpravo o pravicah istospolno usmerjenih. Številni desničarji mu zato odpovedujejo pokorščino in ga zmerjajo s komunistom; tako razmišlja tudi nekdanji poslanec SDS Vinko Gorenak, menda goreč katoličan, ki redno hodi k maši.
-
Legenda pravi, da se je pred stoletji na Kapelskem Vrhu nad Radenci ustavil hunski poglavar Atila, ki se je vračal z bojnega pohoda. Iz gradu v bližnji Šutjovi grabi naj bi pregnal okoliškega gospodarja in si nato postavil bivališče, obdano s trojnim obzidjem, za katero je skril svoje bajne bogastvo. Tukaj naj bi Hun, po rimskem cesarstvu znan tudi kot »bič božji«, udobno preživel preostanek življenja v svojevrstni upokojitvi. Ljudski glas ve celo povedati, da naj bi se posebej rad namakal v termalni vodi, ki dere izpod tamkajšnjih bregov, in da naj bi si uredil svojevrstno kopališče. Poldrugo tisočletje kasneje ima Kapelski Vrh novega gospodarja, ki pa v nasprotju z izmišljenim Atilo, ki z zgodovinskim likom seveda nima nič skupnega, še zdaleč ne namerava počivati na lovorikah.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Politika
»Nezakonite migracije« in njihove posledice za skupnost so ena ključnih točk, na katerih slovenska desnica na čelu s stranko SDS gradi svojo politiko. Nacionalisti tako prek svojih medijev vztrajno širijo lažni preplah glede nelegalnih migrantov, ki naj bi po vsej Evropi izvajali zločine in sistematično izrinjali avtohtono prebivalstvo.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Politika
Avstrija varčuje tudi pri Slovencih
Avstrija se je odločila, da bo za zaposlene, ki prihajajo iz drugih držav in v njej plačujejo davke ter prejemajo otroške dodatke, višino teh prilagodila življenjski ravni v njihovi domovini. Leta 2017 je Avstrija za te izdatke porabila 249 milijonov evrov, z novim ukrepom pa bo na leto privarčevala približno sto milijonov. Ministrica za delo in družino Juliane Bogner Strauss je dejala, da bodo prihranek namenili v »korist naših, avstrijskih otrok«. Največ zaposlenih tujcev prihaja iz Madžarske, Romunije, Poljske, Slovaške in Slovenije. Avstrija sedaj plačuje otroški dodatek za približno 10.700 otrok slovenskih državljanov, zanje pa na leto nameni okoli 17 milijonov evrov. V povprečju to znese 135 evrov na mesec, po novem se bo znesek zmanjšal na 114 evrov, kolikor v Sloveniji znaša dodatek za ljudi z najnižjimi prihodki. Lahko pa bi bilo še slabše in bi jim Avstrijci izplačevali še nižje zneske, saj bi večina teh zaposlenih glede na svoje prihodke v domovini verjetno bila upravičena do dodatka od 30 do 48 evrov.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Po vladah Boruta Pahorja in Alenke Bratušek se je uvedbe nepremičninskega davka lotila še vlada Marjana Šarca. Toda predlog, ki naj bi šel v javno obravnavo, je v nekaj dneh zakuhal svojevrstno burko. Šarčeva koalicija se je namreč obvezala pripraviti »davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin«. A pod taktirko državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, ki je že kot finančna ministrica v mandatu prejšnje vlade pripravljala ustrezni zakon, je resor – zdaj ga vodi Andrej Bertoncelj – javnosti predstavil osnutek, ki gre na roko najpremožnejšim. Za nameček se je izkazalo, da je Vraničar Ermanova v novinarske mikrofone razlagala podrobnosti o predlogu, še preden ga je ministrstvu uspelo predstaviti vladajoči koaliciji. Vlada je sekretarko na zahtevo ministra za finance Andreja Bertonclja razrešila, usoda kontroverznega osnutka pa je negotova.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Družba
Akademija Jožeta Pučnika zagotavlja najvišje standarde politične indoktrinacije
Vas zanima, kako zelo zafurana je naša država? Ste dovolj pogumni, da pogledate v obraz rdečega zla, ki jo obvladuje? Je vaša vera zadosti trdna, želodec pa dovolj vajen hudega, da se seznanite z genocidom, ki ga je zagrešil? Ste zadosti domoljuba, da se odpravite iskat novodobnega Kralja Matjaža, ki je s trdo roko naredil mir v svojem kraljestvu? Pogrešate stare čase, ko ste se s ponosom klanjali ikonam socializma in citirali Marxa, danes pa iščete od domoljubnih krogov odobrene nadomestke?
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Ekonomija
Bitcoin, z matematičnimi operacijami iz niča ustvarjeni digitalni žeton, je konec lanskega leta dosegel rekordno vrednost 19.182 dolarjev za žeton. Toda kriptovaluta, ki jo je pred slabim desetletjem zasnoval še programer pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, je postala žrtev lastnega uspeha; visoka cena je preprečila, da bi se v nakupe vključilo zadostno število novih vlagateljev, da bi cikel povpraševanja in ponudbe tekel dalje. Poleg tega je pridobivanje bitcoina – »rudarjenje« prek izkoriščanja računalnikov za izvajanje zapletenih algoritmov – postalo naporno in zamudno, države po vsem svetu pa so začele sprejemati predpise, ki so pomenili začetek regulacije domnevno anonimnih in neizsledljivih kriptovalut.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Politika
Vrnitev Drnovškovega glavobola
Naša najstarejša politična stranka je po letih igranja pomembne vloge v parlamentu in vladi – kjer je z manjšimi prekinitvami od osamosvojitve obvladovala resorja za promet in kmetijstvo – iz državnega zbora izpadla pred štirimi leti. Od takrat SLS životari na margini nacionalne politike, na letošnjih volitvah pa je z vsega 2,63 odstotka prejetih glasov znova ostala pod pragom uvrstitve v parlament.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Družba
Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana
Brez dvoma je potreba po javnih najemnih stanovanjih v prestolnici zelo velika. Na razpise se prijavi desetkrat več prosilcev, kot pa je na razpolago takšnih stanovanjskih enot. To je seveda odraz krize na tem področju, ki ima korenine v dolgotrajni odsotnosti bistvenih državnih intervencij po prehodu na sistem zasebne lastnine po osamosvojitvi. Takrat se je očitno upoštevala mantra o nevidni roki trga, ki naj bi uredila vse, kar nas tare, torej tudi stanovanjsko vprašanje, zato sta se nehala sistemsko financiranje javne gradnje in skrb za to področje. Zaradi tega položaj, v katerem smo zdaj, ne more biti presenečenje.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Svet
Evropske države, tudi naša, se ponašajo z zavidanja vrednimi stopnjami gospodarske rasti, podjetja pa ustvarjajo lepe dobičke; letos se je skupni BDP vseh članic EU povečal za dobra dva odstotka, za podoben odstotek naj bi se tudi leta 2019. Vendar obstaja še druga plat medalje. Pomemben del gospodarskih uspehov so ustvarili izkoriščani in premalo plačani delavci iz manj razvitih držav; ti s svojim cenenim delom evropskim in torej tudi slovenskim podjetjem omogočajo plačni damping in zmanjševanje stroškov dela, hkrati pa s konkurenco znižujejo standarde delavskih pravic za celotno družbo.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kultura
Pravljični medvedi proti nestrpnosti
Na Twitterju in Facebooku ne manjka bajk o krvoločnih beguncih, vplivni politiki izdajajo pravljice o noriški preteklosti, na prvem programu nacionalnega radia pa lahko prisluhnete pripovedkam, ki precej ugodneje vplivajo ne le na domišljijo, temveč tudi na zdravo pamet.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Politika
Donald Trump je seznamu spornih imenovanj dodal še eno. To je ime Lynde Blanchard, ki je postala nova veleposlanica ZDA v Ljubljani, čeprav nima prav nobenih izkušenj z diplomacijo in razen nekaj besed španščine menda ne govori tujih jezikov. Blanchardova je bila formalno potrjena sredi tega meseca, po zaslišanju v kongresu, med katerim je razkrila, kaj bodo osrednje točke njenega delovanja v Sloveniji.
-
17. 8. 2018 | Mladina 33 | Družba
»Izvirni greh je denacionalizacija«
Za investitorje s polnimi žepi je pomembno, da stanovanja še naprej ostajajo predvsem naložbe, ne dobrine. Pa tudi povprečen državljan še vedno gleda, da lahko naloži vanje denar in malo špekulira, če mu je uspelo zbrati kaj prihrankov. To ni sporno. Ključno je, ali imajo mladi možnosti, da strošek nakupa nepremičnine razporedijo na 20, 30 let; država bi jim to morala omogočiti z ustrezno davčno politiko in zagotavljanjem dostopnih stanovanj, ki bi jih lahko odplačevali z najemninami.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Družba
»Domoljublje ni zastarelo. Vedno bolj moderno je. Zastarela je stara debela baba Svetlana Slapšak, ki take neumnosti piše za @vecer in uredniki, ki ji to omogočajo,« je o Slapšakovi, eni najuglednejših slovenskih intelektualk, pisateljici in dolgoletni kolumnistki Večera tvitnil Novak.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Ekonomija
Bitcoini za mirnejše gledanje porničev
»Takoj pojdiva k stvari. Ne poznaš me in verjetno se sprašuješ, zakaj si prejel tole sporočilo. Nihče mi ni plačal, da te preiskujem. No, dejansko imam nameščeno programsko opremo na porno strani X vids in, presenečenje, izkazalo se je, da si jo obiskal, da bi se malo pozabaval (saj veš, kaj mislim) ...« Tako se glasi prevod v angleščini napisanega generičnega elektronskega sporočila, ki ga je v zadnjih tednih prejelo več slovenskih uporabnikov spleta.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Politika
Slovenija bo v sklopu evropskega programa razbremenitve od Turčije prevzela skupaj 40 ljudi. Enaindvajset od teh jih bo namestila v Mariboru, pri čemer bodo tri družine živele v stanovanjih, ki jih upravlja vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov. Ena družina, ki šteje šest članov, pa bo stanovala v Intergacijski hiši na Pobrežju; prav ta je povzročila ogorčenje mariborske SDS.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Politika
Sočasno z javno napovedjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da se bo zaradi gospodarske rasti v zdravstveno blagajno nateklo več prispevkov, kot je bilo pričakovati, in da bo zavod zato leto 2018 končal s 35 milijoni evrov presežka, so se zvrstili pozivi pristojnemu ministrstvu, naj ta denar nameni za skrajševanje čakalnih dob. Toda resor pod vodstvom Milojke Kolar Celarc, ki opravlja le še tekoče posle, je sklenil, da bo še počakal, dokler optimističnih napovedi ne bosta potrdila polletno poročilo ZZZS in nova napoved gospodarskih gibanj, ki jo bo pripravil vladni Urad za makroekonomske analize (Umar).
