Vasja Jager
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Družba
Nestrpneži nad arabske turiste
Arabska gostja se je v skladu z običaji svoje kulture v bazenu kopala v kopalkah, ki so prekrivale vse telo, pri tem pa jo je skrivaj posnela slovenska obiskovalka. Fotografijo je objavila na Facebooku in jo opremila z zapisom: »Ne derejo samo čez mejo, tudi v slovenskih toplicah so posebni kopalci.« Njen status je sprožil burno razpravo med uporabniki socialnega omrežja, med komentarji pa ni manjkalo izlivov nestrpnosti.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Politika
Delavci iz nekdanjih jugoslovanskih republik so rezervna armada delovne sile, na račun katere prevelik del slovenskih menedžerjev znižuje standarde za celoten trg dela. Ti podplačani in preobremenjeni kadri delodajalcem omogočajo nemoteno izvajanje dejavnosti s plačilom in pod pogoji, pod katerimi ne morejo dobiti slovenskih delavcev. Po podatkih društva Delavska svetovalnica so med najbolj izkoriščanimi delavci iz Bosne, ki večidel držijo pokonci dejavnosti, kot so gradbeništvo, gostinstvo in špedicija.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Družba
Sedaj že znameniti sklep številka 41 je senat ljubljanske Filozofske fakultete sprejel konec aprila. Z njim je določil, da bo fakulteta prihodnja tri leta v internih pravilnikih za označevanje spola uporabljala ženski slovnični spol namesto moškega, kot je bilo v navadi doslej. Četudi gre na prvi pogled za dokaj obskurno potezo, so burni odzivi pokazali, da je Filozofska fakulteta z njo v resnici posegla v samo jedro sedanje družbene strukture. S polemiko o novih pravilnikih pa se je Slovenija končno vključila v globalni proces pretresanja temeljnih kategorij, iz katerih izhajajo neenakosti, s katerimi sodobnega človeka omejuje kapitalizem.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Politika
Konec junija je odjeknila novica, da je Nemčija s finančno pomočjo Grčiji od leta 2005 zaslužila 2,9 milijarde evrov. Dobiček naj bi bila ustvarila z obrestmi in odkupi obveznic, s katerimi je Grkom v času krize skupaj z drugimi evropskimi državami po visoki ceni zagotavljala kapital. Ker je med omenjenimi državami, pri katerih si je sposojal evropski bolnik, Slovenija, je smotrno pogledati, kakšna je trenutna bilanca naše pomoči.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Politika
Begunci so se na pot prek Sredozemskega morja odpravili že pred časom, iz improviziranih plovil pa so jih večji del sprva rešile italijanska mornarica in obalna straža ter trgovske ladje. Nato jih je prevzela ladja Aquarius, ki je v lasti francosko-nemške dobrodelne organizacije SOS Méditeranée. Nanjo se je vkrcalo 629 ljudi, od tega 11 nosečnic in 123 mladoletnikov iz Eritreje, Gane, Nigerije in Sudana. Toda ko so že verjeli, da so iz najhujšega, se je začelo novo trpljenje. Nič krivi so razgalili razdvojenost evropske politike in nečlovečnost populizma, ki se je odločil, da jih bo uporabil za zgled svoje ksenofobne politike.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Družba
Po Esmeraldi in Gorskem zdravniku smo pod Alpami doživeli prihod še enega megazvezdnika tujih telenovel, tokrat Turka Buraka Özçivita oziroma »Kemala«, kakor so mu kričale oboževalke serije Moja boš, v kateri upodablja osrednji lik. Histerija ob njegovem prihodu je bila nepopisna, najstniške, pa tudi upokojenske bakhantke so se v ekstazi prerivale, omedlevale, jokale in zmedenemu Turku, ki zna le nekaj besed angleščine, vpile ženitne ponudbe.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Družba
Število ponudnikov, ki v slovenski prestolnici oddajajo sobe in stanovanja prek spletne platforme Airbnb, vztrajno narašča. Cene najemnin in nepremičnin se zvišujejo. Stanovanja so tako vse težje dostopna navadnim meščanom, še posebej mladim družinam, zato pa jih s toliko večjim veseljem kupujejo bogataši, ki v njih vidijo odlično naložbeno priložnost, bodisi za nadaljnjo prodajo bodisi za oddajanje turistom. Balon se napihuje, srednji sloj domačinov se umika iz središča prestolnice in ga prepušča trumam tujih obiskovalcev; razvpiti »učinek Airbnbja«, zaradi katerega so spletni platformi napovedali vojno v Berlinu, Parizu, Amsterdamu in Barceloni, je tudi pri nas že dobro viden. Toda ne država in ne mestna občina ne načrtujeta ukrepov, s katerimi bi ga omejili. Medtem pa Airbnbjevi lobisti v Bruslju pritiskajo na evropske institucije in načrtno napadajo vsak upor proti multinacionalki, ki je ugrabila koncept ekonomije delitve in povzročila, da se je izrodil.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Politika
Rekord ni bil dosežen. Na ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru je na volišča prišlo nekaj manj kot 15 odstotkov upravičencev in upravičenk, to pa je skoraj zadostovalo za tretje mesto med najmanj obiskanimi referendumi v zgodovini. Tako se je organizatorju Viliju Kovačiču s podporniki vendarle posrečil polom znosnih razsežnosti. Morda je prav to razlog, da še ne nameravajo opustiti aktivnosti.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Politika
Na eni strani podatki kažejo, da delodajalci vse bolj obremenjujejo tako zaposlene kot prekarizirane espeje, število kršitev delovne zakonodaje pa se povečuje. A hkrati v Sloveniji že nekaj let primanjkuje inšpektorjev za delo, za nameček pa je delovni inšpektorat razklan z notranjimi konflikti. Sindikalni zaupnik Boštjan Račič je pred nekaj dnevi od glavne inšpektorice Nataše Trček prejel opozorilo pred odpovedjo. Namesto da bi inšpektorji sistematično zagotavljali spoštovanje delovne zakonodaje, se tako tudi sami pridružujejo vrstam nezadovoljnih delavcev. Politika kljub obljubam ni uredila razmer, skupnost pa ostaja brez ključnega mehanizma, ki naj bi branil človeka pred samovoljo kapitala.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Ponovljeni referendum o zakonu o drugem tiru, ki bo v nedeljo, je komajda zbudil kaj pozornosti javnosti in medijev. To je po svoje razumljivo, saj je glede na komedijo zmešnjav, v katero se je spremenila kampanja organizatorjev – nedavno so si na primer premislili in predlagali novo alternativno traso –, ter ob skoraj ničnem zanimanju političnih strank že vnaprej jasno, da gre za zapravljanje denarja. Mobilizacijska moč ogranizatorjev je majhna, volivci in volivke pa naveličani zdrah v zvezi s projektom, zato je pričakovati, da bo referendum propadel tudi v drugo. Pravzaprav bo zanimivo videti le, ali bo debakel dovolj spektakularen, da se bo ponovljenemu glasovanju uspelo vpisati v zgodovino z rekordno nizko udeležbo.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Politika
Na svidenje ob naslednjem vetu
Z vložitvijo predloga za veto državnega sveta na predlagano zvišanje zneska socialne pomoči z 297 na 385 evrov za leto 2018 je bila slovenska družba postavljena pred ogledalo. Razprava v državnem svetu je pokazala, koliko je skupnost v času gospodarskega razcveta in velikih dobičkov pripravljena poskrbeti za najšibkejše člane. Razredni boj je dobil konkretne obraze in argumente, javnost je napeto spremljala, kakšen bo izid; strasti so se tako razvnele, da je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca prejemal celo grožnje.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Družba
Po 26 let trajajočem denacionalizacijskem postopku so križniškemu redu vrnili cerkev v središču ljubljanskih Križank. Ta pomeni jedro kompleksa, v katerem javni zavod Festival Ljubljana izvaja kulturne prireditve. Doslej je bil pri tem neodvisen, a zdi se, da se z novim gospodarjem cerkve, v kateri je domoval Festival, to obdobje končuje. Prior slovenske province križniškega reda Janko Štampar je namreč oznanil, da je red pripravljen cerkev oddajati v najem, ob tem pa napovedal, da »bomo mi odločali, katere prireditve se bodo poslej odvijale v njej. Takšne, ki bi bile naperjene proti cerkvi, gotovo ne«. Dejal je še, da »ne bi dovolili, da bi v njej pel kakšen perverznež, na pol homoseksualec, kar se je v Križankah že dogajalo«.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Družba
Zaslužna profesorica na ljubljanski FDV dr. Maca Jogan je spreminjanje odnosa Slovencev do polpretekle zgodovine raziskala že pred leti, svoja dognanja pa je objavila leta 2013 v Teoriji in praksi v članku »Samostojna Slovenija in kolektivni zgodovinski spomin«; pri predstavitvi ji je pomagala raziskovalka Centra za raziskovanje javnega mnenja Živa Broder. V članku je Joganova posebno pozornost namenila mladim, pri katerih je ugotovila krepitev skepse do partizanskega odpora in posledično naraščanje simpatij do domobranstva. »Vsak tretji mlad človek ima pozitiven odnos do pojma domobranstvo, negativen odnos pa komaj vsak peti,« je leta 2013 zapisala ugledna akademičarka.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Družba
Ob koncu sezone smučarskih skokov v Planici je v javnosti zakrožil posnetek skupine pijanih dedcev, ki so se z opolzkimi vprašanji spravili nad novinarko Kanala A. Med akterji izpada je bil član poslovodstva državne inženirske družbe DRI Tadej Veber, ki jo je odnesel skoraj brez posledic, zgolj z opravičilom, s katerim je pomiril nadzorni svet. Toda planiški incident je bil dovolj, da so v javnost prišle podrobnosti o njegovem neprimernem delovanju v DRI.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Politika
Na cesti pred Muto stoji stilizirana podoba kovača, ki udarja po nakovalu, ob njej pa velik pano, ki ga je postavila znana koroška Kovačija Struc. »Iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji,« piše na njem. Pano stoji ob cesti že približno leto dni, vendar se ni izkazal za zelo učinkovitega, pravi direktor Marko Pogorevčnik. »Najeli smo pet ljudi iz Bosne, vendar še vedno iščemo. Primanjkuje nam ljudi v proizvodnji, druge profile dobimo brez težav. Pano bo ostal, drugega nam ne preostane.« V kovačiji, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo orodja, ponujajo službo za določen čas z možnostjo sklenitve stalnega delovnega razmerja z začetno plačo, ki je zaradi zahtevnejših delovnih razmer vsaj za 20 do 60 odstotkov višja od minimalne. Izobrazba in formalne kvalifikacije niso ključnega pomena. Direktor Pogorevčnik pravi, da v kovačiji »vzamemo skoraj vsakega, ki je pripravljen delati«. Toda kadra jim še zmeraj primanjkuje.
-
Avstrijski zgled slovenski javni televiziji
Pred štirinajstimi dnevi je avstrijski podkancler, voditelj svobodnjaške stranke FPÖ Heinz-Christian Strache, na Facebooku objavil lažni oglas za avstrijsko javno televizijo ORF. Opremil ga je s sliko voditelja Armina Wolfa in pod njo zapisal: »Obstaja kraj, kjer laži postanejo novice.« Objavi je dodal oznako »satira«.
-
Že pred več kot tremi leti je ministrica za delo Anja Kopač Mrak podpisala socialni sporazum, s katerim se je zavezala k dvigu socialne pomoči. Ministrstvo za delo je šele lani oktobra pripravilo zakonski predlog, s katerim bi socialno pomoč dvignili s 300 evrov na še zmeraj prenizkih 331 evrov. Toda vlada dokumenta še zmeraj ni vložila v parlamentarni postopek.
-
Letošnji festival izbora slovenske skladbe za pesem Evrovizije je neprimerno skromnejši od lanskega. Glasbeniki nastopajo kar v televizijskem studiu, občinstva ni, voditelj je bil v polfinalu samo eden, v sobotnem finalu bosta dva. Lanska Ema pa je potekala pred množico gledalcev, ki so napolnili dvorano ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Na odru z 2400 kvadratnih metrov površine se je poleg tekmovalcev in tekmovalk zvrstila kopica spremljevalnih točk, ki jih je osvetljevalo več kot 320 reflektorjev, nad vsem skupaj pa je bdela 150-članska ekipa izkušenih profesionalcev RTV in zunanjih sodelavcev. Prireditev je bila na sporedu tri večere, usmerjala ga je trojica voditeljic, ki so gledalce v dvorani in pred zasloni pozdravile z besedami: »Pozdravljeni, prijatelji spektakla.«
-
Ne, prav nič se ni zgodilo. Pa saj je bilo glede na Peršakov vpliv na delovanje ministrstva še pod Bizjakovo jasno, da bo sam kot minister deloval v podobnem duhu. Še več: prepričan sem, da bo tako deloval tudi naslednji minister, ki bo prevzel vodenje resorja.
-
Slovenski minister za pravosodje je kandidaturo umaknil tik pred zadnjim glasovanjem poslancev parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Toda uspeh je dosegel že z uvrstitvijo v končni izbor skupaj s kandidatko iz Bosne Dunjo Mijatović in Francozom Pierre-Yvesom Le Borgnom. »Na zaslišanju je bil slovenski kandidat odličen in za uspeh mu je zmanjkalo le nekaj glasov,« je povedal eden od slovenskih članov parlamentarne skupščine Sveta Evrope, poslanec SD Jan Škoberne. So pa Klemenčičevi kandidaturi za evropskega ombudsmana pomembno škodovala podtikanja iz domačih logov.
-
Mariborska bolnišnica na intenzivni negi
Pred dobrim mesecem in pol se je začela sanacija 15 bolnišnic, ki so v preteklih letih nakopičile velike izgube. Razmere so dosegle točko, ko je bilo v marsikateri izmed njih redno poslovanje že ogroženo. Nekateri zavodi so že komajda plačevali dobaviteljem, težave so imeli tudi pri izplačevanju plač. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je lani jeseni dosegla, da je država z interventnim zakonom bolnišnicam skupaj namenila dobrih 135 milijonov evrov, s katerimi naj bi pokrile 80 odstotkov izgub iz preteklega poslovanja. Decembra je imenovala sedemčlanski sanacijski odbor, ki mora v sodelovanju z vodstvi in sveti zavodov pripraviti programe, s katerimi bodo preprečili nadaljnje odtekanje denarja. To bo vse prej kot lahko. Slovenski zdravstveni zavodi so na številnih področjih obupno zastareli, njihova organizacija pa neučinkovita in nepregledna. Kako težko delo čaka sanatorje, je razvidno iz primera druge največje bolnišnice v državi, mariborskega kliničnega centra.
-
Sedanji znesek minimalne plače je sramoten za slovensko družbo. Mesečna minimalna plača znaša 614 evrov neto, torej ne dosega niti praga revščine, ki je postavljen pri 616 evrih. Nič čudnega, da po izračunih statističnega urada kar 50 tisoč slovenskih delavcev in delavk živi v revščini. Četudi so zaposleni ali samozaposleni, kar naj bi bil temeljni pogoj za dostojno življenje. Toda ko se je ministrica za delo Anja Kopač Mrak odločila, da jim bo vendarle prisluhnila in vladi predlagala zvišanje minimalne plače za 24 evrov, so ji v največji vladni stranki obrnili hrbet.
-
Pristopila sva k mizi, kjer so že sedele tri ženice. Premerile so me od nog do glave. Prva se je oglasila najbolj čila med njimi: »O, Mimika, kaj si si našla moškega?«
-
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je bilo ustanovljeno konec leta 2010 na pobudo Janeza Janše, Igorja Bavčarja, Toneta Krkoviča in Lojzeta Peterleta. Od takrat je preraslo v eno najpomembnejših platform za utrjevanje Janševe različice skrajnega »domoljubja«; člane izobražuje o življenju in delu domobranskega generala Leona Rupnika, organizira maše za domovino – ob zadnjem dnevu samostojnosti so jo denimo darovali na Prevaljah – in pripravlja alternativne slovesnosti ob državnih praznikih; na uradnih državnih slovesnostih člani VSO ne želijo sodelovati, ker so na njih vidni prapori z rdečo zvezdo.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Ekonomija
Pregled leta: Iz nič – milijarde
Še pred letom dni je bila kriptovaluta bitcoin širši javnosti slabo poznana. Z njo so se ukvarjali predvsem poznavalci digitalnega sveta in daljnovidni špekulanti. Na zadnji dan leta 2016 je bil en virtualni kovanec vreden spoštljivih 950 ameriških dolarjev – konec leta 2017 je njegova vrednost presegla že 20 tisoč dolarjev, kar je več od najbolj divjih pričakovanj. Svet je zajela kripto mrzlica, ki je bitcoin napihnila v enega največjih špekulantskih balonov, kar jih pomni zgodovina. A zabava se zna končati že kmalu.
