Vasja Jager
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Preproste življenjske resnice in krivice
Aranđel Ribać je 75-letni mariborski upokojenec, po rodu iz Srbije. V Sloveniji živi od leta 1964, državljanstvo so mu podelili šele po 40 letih stalnega prebivanja pod Alpami. Vse do takrat je bil v očeh sistema nevreden temeljnih pravic, kot je pravica do starostne pokojnine. Njegov greh je bil, da si je delovno dobo pridobil kot podoficir JLA.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Družba
»Ogromno udarcev sem dobil, vsaj sedemnajst. Nabijal me je s kolenom. Niti enega udarca mu nisem uspel vrniti. Dobil me je povsem nepripravljenega, zbil me je na tla, brcal v rebra in v obraz.« Tako je za časnik Večer napad opisal mariborski umetnik Gregor Lakner, ki ga je v njegovem bivalnem zabojniku v mariborski avtonomni coni Pekarna prejšnjo soboto ob petih zjutraj presenetila skupina lokalnih neonacistov. Štirje so napad zgolj opazovali, verjetno tudi snemali, peti, sicer menda razvpiti nogometni navijač in navdušenec nad borilnimi veščinami, pa se je izživljal nad nemočno žrtvijo. Čeprav ga je Lakner prepoznal in četudi so njegovo identiteto potrdili umetnikovi prijatelji, so mariborski policisti, ki naj bi prenapeteža dobro poznali po pretepih in trgovini s prepovedanimi snovmi, zapisali, da so 41-letnika pretepli neznani storilci.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Ekonomija
Petega maja 2015 se je v prostorih specializiranega državnega tožilstva (SDT) sestala prav posebna skupina. Poleg predstavnice tožilstva, vodje civilno-finančnega oddelka na SDT Barbare Lipovšek, so prišli še predstavniki finančne uprave (Furs), direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič in strokovnjaki iz Banke Slovenije ter iz direktorata za sistem davčnih in carinskih javnih prihodkov na ministrstvu za finance. Njihov namen: ugotoviti, koliko slovenskega denarja je naloženega v davčnih oazah, in enkrat za vselej urediti to vprašanje.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Za rdečo zvezdo še katalonska zastava
Na enem izmed balkonov Centra starejših Trnovo se je pred dnevi pojavila katalonska zastava; zamenjala je prapor z veliko rdečo zvezdo, ki je na istem balkonu visel od poletja 2014.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Matjaž Hanžek: »Pri ugrabitvi države ni ideologije«
Predsednik komisije, nepovezani poslanec Matjaž Hanžek, v pogovoru razkriva, kako je država izvzela 1,5 milijarde evrov vredno naložbo iz sistema javnih naročil in tako omogočila netransparentnost in za 600–do 800 milijonov evrov podražitev. Prepričan je, da za afero stoji močan lobi, politiki, v prvi vrsti takratna premiera Janša in Pahor, pa so opuščali dolžna dejanja, »ker so se bali za svoje stolčke«.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Družba
Fantomska protimuslimansko razpoložena učiteljica
Pred nekaj dnevi so po Facebooku zakrožili nestrpni zapisi uporabnice »Marjetka Meta«, ki se je spravila nad otroke islamske veroizpovedi. Predstavila se je kot nekdanja učiteljica na Osnovni šoli Ledina, na kateri naj bi bila učila dve leti, v zapisu pa se je hvalila, kako je obračunala z učenci, ki »so mi hoteli molit v razredu, dekleta z rutami in en fant. Ali se odstranijo iz razreda ali nehajo molit. No, dosegla sem odstranitev iz razreda.« Pri tem je dodala, da je ne bi prav nič motilo, če bi učenci pripadali drugi, katoliški veri, katere privrženka je glede na zapise in fotografije križev in Marije, objavljene na njenem profilu (skupaj s številnimi slikami hrvaškega hujskača Thompsona), sama. Ob ogorčenih odzivih drugih uporabnikov Facebooka se ni pretirano vznemirila; zatrdila je, da je »težek karakter osebe in me stvari ne vržejo iz tira«, ter se za dobro mero pohvalila, da pri njej nobeden izmed muslimanskih učencev ni izdelal predmeta.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Politika
Vzroke lahko pojasnimo z refleksijo »postdemokracije«, aktualnih razmer, ko se demokratične strukture vse bolj praznijo, ko se klasična strankarska politika spreminja v spektakel in ko argumentirano razpravo, ki pripelje do racionalnih odločitev o zadevah javnega pomena, nadomeščajo enovrstični tviti. Populizem je postal »patološka normalnost«, kot bi rekel Cas Mudde; politične stranke demokracijo vse bolj razumejo le še kot marketinško kampanjo za samopromocijo.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Politika
Val populizma je prejšnji konec tedna zajel še Češko, saj je na parlamentarnih volitvah mandat za sestavo vlade prepričljivo, s skoraj 30 odstotki glasov, zaupala gibanju ANO (’da’ po češko) pod vodstvom milijonarja Andreja Babiša. Ta je še eden v vrsti evropskih (anti)politikov, ki uspeh gradijo na evroskepticizmu in nasprotovanju migracijam, že pred zmago na volitvah pa je 63-letni Babiš, po rodu Slovak, danes pa drugi najbogatejši Čeh, napovedal, da bo desetmilijonsko državo vodil, »kot bi bila družinsko podjetje«. Zaradi takšnih trditev in skrajnih, populističnih stališč si je bodoči češki premier že prislužil vzdevek »češki Trump«, na katerega je izjemno ponosen. Čeprav rad doda, da drugače od Trumpa sam do sedaj ni bankrotiral niti enkrat. Sicer pa Babiša s Trumpom povezujejo tudi očitki o sumih davčnih utaj, zaradi česar je moral maja odstopiti s položaja ministra za finance, še vedno pa teče preiskava zaradi obtožb, da so njegova podjetja neupravičeno prejela za približno dva milijona evrov evropskih sredstev.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Rektor rektorju stolček obdrži
Na začetku meseca je zlasti na Primorskem dvignila prah novica, da je okrajno sodišče v Kopru policiji naložilo, naj na obravnavo s silo privede rektorja tamkajšnje univerze (UP) Dragana Marušiča in odvetnika Velimirja Cugmasa; obtožena sta zlorabe položaja in ponarejanja dokumentov pri sklepanju pogodb za pravno svetovanje.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
V začetku meseca se je pred vladno palačo v Ljubljani zbralo okoli 600 gasilcev iz vse Slovenije. S protestom so zahtevali odpravo plačnih anomalij, zaradi katerih so zaposleni v enem najbolj tveganih poklicev v javnem sektorju krepko podplačani glede na druge skupine. Vlada jim, vsaj doslej, ni prisluhnila. Zato pa skupaj s sindikati javnega sektorja že pripravlja zakonske spremembe, s katerimi naj bi odpravili nezaslužene privilegije vrsti vodilnih kadrov in tako ublažili prihodkovno neenakost med delavci in elitami javnega sektorja. Med slednje spadajo gasilski poveljniki, ki neupravičeno prejemajo dodatke za stalno pripravljenost in ki jih je pred javnostjo pomagal razkriti prav gasilski sindikat. Poleg njih bo potuhe konec tudi za dekane in prodekane ljubljanskih fakultet, ki so že pred časom razburili javnost s svojimi dodatki.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Ženska moč na čelu delavskega gibanja
Zdi se utelešenje človeka, ki ima vedno vse pod nadzorom. Tudi izraža se strogo zborno, brez nepotrebnih mašil in vulgarizmov, ki bi izdajali nesamozavestnega človeka brez argumentov. Sogovornika gleda v oči in tehta njegove besede. Glas ima nekoliko raskav, odločen, v njem je nekaj nepopustljivega. Kot glas učiteljice, ki strogo, a hkrati potrpežljivo razlaga snov posebno počasnemu učencu. Toda naj vas to ne zavede: da bi ga kdaj resnično povzdignila, sodelavci ne pomnijo. Ne med klepetom, ne med sestankom in ne med nešteto dolgotrajnimi, mučnimi pogajanji, na katerih se je na položaju predsednice sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) bodla z delodajalci in državo. Kljub temu Lidija Jerkič zna doseči svoje. Je pogajalka nove dobe, sindikalistka, kakršne vidimo pri poročilih nemških televizij. Ko nam šele podpis pod sliko pove, na kateri strani pogajalske mize sedi. Lahko bi bila tudi predsednica uprave.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Družba
Slovenski mediji začeli »ugrabljati« računalnike bralcev za pridobivanje kriptovalut
Medijski aktivist Domen Savič je opozoril na obvestilo, s katerim so Slovenske novice obiskovalce svoje spletne strani seznanjale, da jim med branjem prispevkov zaplenjajo del moči njihovih računalnikov in jo namenjajo za »rudarjenje« kriptovalute monero, ene od brezštevilnih oblik virtualnega denarja, ki so izšle iz znamenitega bitcoina. To pomeni, da so vam med branjem članka na portalu Slovenskih novic te na računalnik naložile programsko opremo, ki je »parazitirala« vaš procesor in ga vpregla v izvajanje zapletenih matematičnih operacij, s katerimi nastaja elektronski denar. In ta ni pristal v vašem žepu.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Ekonomija
Spletne borze so preplavile množice špekulantov, ki so za dragocene kripto »kovance« pripravljeni odšteti bogastvo; po vsem svetu, zlasti v Aziji, pa zaslužka željni »rudarji« najemajo hale, polne računalnikov, ki predelujejo zapletene algoritme in iz zraka čarajo vedno bolj dragocene bitcoine. Povpraševanje po slednjih presega najbolj divja pričakovanja, izkušeni ekonomisti in finančniki svarijo, da gre za bržkone enega največjih finančnih balonov. »Ob gibanju cen in maničnem vedenju vlagateljev, ki sta bitcoin potisnila v sedanje višave, zbledi legendarna nizozemska tulipanska manija izpred skoraj štiristo let,« je za ameriško televizijo CNBC opozoril finančni analitik Elliot Prechter.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
Splošna matura je temelj slovenskega izobraževalnega sistema. Omogoča vpis na fakultete, ki – za zdaj – ostajajo pomembna, čeprav morda ne več ključna točka za vstop na trg dela. A težava je, da velik del visokega šolstva v želji po zapolnitvi študijskih mest vztraja pri prenizkih merilih znanja za vstop na fakulteto, to pa vodi v razvrednotenje mature. Ta je, namesto da bi bila osrednje, odločilno preverjanje znanja, prevečkrat zgolj formalnost, ki jo morajo dijaki opraviti – pa čeprav slabo. Tudi slabo je namreč za preveč slovenskih fakultet še zmeraj dovolj dobro. Toda nekritično odpiranje visokega šolstva usodno vpliva ne le na celotni izobraževalni sistem, temveč na vso družbo. »Z maturo samo po sebi ni nič narobe. Težava je v univerzah, ki se držijo preverjenih receptov in ne spremenijo kriterijev vpisa. Namesto da bi zaostrile kriterije za študij, jih še znižujejo,« pravi član Državne komisije za splošno maturo, ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Politika
»Vsak narod bi bil rad nekaj posebnega«
Kdo je opravil prelomno raziskavo naših genov, ki je bila objavljena pred tremi leti?
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Politika
Prakse neposredne demokracije oziroma ljudskega soupravljanja se v slovenskem prostoru vse bolj uveljavljajo, velik korak pa so napravili v Komnu, kjer je tamkajšnja občina skupaj z občani izpeljala že polovico naložb, določenih s participatornim proračunom. Preostanek naj bi jih zaključili prihodnje leto, skupna vrednost projektov, ki jih bo na predlog občanov (so)financirala občina, pa znaša 120 tisoč evrov, po 60 tisoč vsako leto.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Politika
Od lanskega julija pa do začetka septembra je Generalna policijska uprava (GPU) izvajala notranji nadzor nad delovanjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki naj bi razkril morebitne sistemske nepravilnosti. Policija končnega poročila o reviziji ni objavila, pač pa smo ga morali pridobiti prek postopkov za dostop do informacij javnega značaja. Čeprav so določeni deli dokumenta, ki bi lahko razkrivali podatke o taktiki in operativnem delovanju NPU, zakriti, pa je iz njega razvidno, da za razliko od podobne revizije leta 2013, izvedene na zahtevo takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka, tokratni pregled ni pokazal večjih težav.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Racionalistično in domnevno omikano Evropo je lani preplavil cunami primitivizma, ki je množice sicer povsem spodobnih ljudi spremenil v s sovraštvom zaslepljene sledilce zariplih, žolč in prazne parole pljuvajočih demagogov. Karikature, kot so Nigel Farrage, Boris Johnson, Marine Le Pen, Norbert Hofer in Beppe Grillo, še do nedavnega brez večje moči in ugleda, so postale stalnice na političnem prizorišču, njihovo s sovraštvom prepojeno besedišče pa del vsakdanje komunikacije. Evropa je na razpotju, z njo pa ideali zahodne demokracije; če želi preživeti, se bo morala odločno upreti prodajalcem megle.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Družba
Nevidna in neskončna prostranstva svetovnega spleta so preplavile množice lovcev na sanje. Opogumljeni z legendami iz spletnih klepetalnic in prepričani o naklonjenosti nedoumljivih, abstraktnih algoritmov, se odpravljajo na drzne pustolovščine v nepregledni divjini komaj prav odkrite kiberrealnosti. Špekulanti, kriminalci, programerji, piratski podjetniki iz Silicijeve doline, obveščevalci, tajkuni in predvsem na margino plenilskega kapitalizma, z varčevalnimi ukrepi zatolčeni mali ljudje mrzlično rudarijo za virtualnim zlatom – kriptovalutami. In že prav kmalu, morda že v nekaj dneh ali tednih, bo postalo jasno, ali gre za največje odkritje v dosedanji zgodovini ekonomije ali pa zgolj za utvaro. Splet še nikoli doslej ni bil tako živ in dinamičen. In tako nevaren.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Svet
Pred štirinajstimi dnevi je ameriški spletni gigant Google sporočil, da bo z dobrimi 700 tisoč evri podprl projekt britanske tiskovne agencije Press Agency (PA), ki razvija program za pisanje kratkih člankov. Ta bo besedila streljal s hitrostjo mitraljeza, saj bo na mesec proizvedel po 30 tisoč zgodb z lokalno vsebino, ki jih namerava PA prodajati manjšim medijem. Robotski pisci bodo tekste pisali s programom za generiranje jezika, podatke zanje pa bodo črpali iz spletnih virov, kot so strani posameznih ustanov in nevladnih organizacij ter odprti registri, pri čemer jim bo pomagala skupina petih – človeških – pomočnikov.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Pred nekaj tedni smo v Mladini objavili izsledke zaupne revizije poslovanja mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF), ki je kot enega največjih zaslužkarjev tega javnega zavoda izpostavila aktualnega predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna. Zdaj se je izkazalo, da je stanje še bolj nenavadno. Izplačila Kračunu in ostalim profesorjem, povečini nakazana v času veljavnosti strogih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, so namreč znatno višja od zneskov v reviziji. Za nameček so Kračunovi honorarji strmo narasli prav v kratkem obdobju, ko je sam vodil fakulteto. Na vrhu sistema spornih postranskih zaslužkov je dolgoletni dekan EPF Samo Bobek.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Franc Kangler je veliko več kot le nekdanji župan, ki je z vrsto spornih potez leta 2012 pognal na ulice Maribor in za njim pol Slovenije. Je tudi nekdanji policist, poslanec, zdaj pa predvsem strokovnjak za evropske projekte (zaposlen pri Štajerskem tedniku) in uspešen kmetovalec. Debelini njegovega krompirja se danes čudimo vsi, ki nismo vedeli, da se v nekdanjem funkcionarju skriva tolikšen dar za zemljo.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Politika
»Čas je, da stopimo skupaj, da v spoštljivem odnosu in s konstruktivnim dialogom pričnemo sodelovati za skupno dobro mesta.« Tako je konec leta 2015 pisal mariborski župan Andrej Fištravec v predgovoru k svojemu programu Rad imam Maribor, s katerim naj bi štajersko prestolnico rešili iz apatije in pospešili njen razvoj. Tudi s projekti, kot je participatorni proračun. Danes je jasno, da »konstruktivnega dialoga« pod Fištravcem ni bilo, med množico besed, ki jih je snedel, pa je tudi leporečje o participatornem proračunu.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Družbo Minis je država v vročici protibegunske histerije jeseni 2015 izbrala po hitrem postopku, brez javnega naročanja in brez posebnega preverjanja konkurence. Uradna obrazložitev se je glasila, da so razmere sila resne in da se mudi, preden Slovenijo preplavijo množice z Bližnjega vzhoda. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija je po besedah državnega sekretarja Andreja Špenge informacije o potencialnih ponudnikih »pridobila s strani Slovenske vojske, na podlagi telefonskih razgovorov in lastnih preverjanj«, z Minisom pa so sprva poslovali kar prek naročilnice (po aplikaciji Erar so mu izplačali 185.336 evrov).
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Proslava ob dnevu zmage nad nacisti, enem najpomembnejših praznikov v Rusiji, tudi letos ni minila brez slovenske udeležbe. Na posebno povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina sta se je udeležili delegaciji Zveze borcev NOB in Društva Slovenija-Rusija. Rusi so ju v Moskvo na lastne stroške prepeljali z državnim letalom.
