Vasja Jager
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Družba
Kdo je odgovoren za visoke cene?
To je vse pogostejši prizor: ob blagajnah v supermarketu stojijo zmedene nakupovalke in nakupovalci, ki napeto strmijo v ravnokar plačane račune in poskušajo razumeti, zakaj neki je znesek na njih lahko tako visok. Se je prodajalka nemara kje zmotila? A ko se prebijejo skozi celoten seznam nakupljenega blaga, morajo vendarle ugotoviti, da vse drži in da so cene pač takšne. Bistveno višje kot še pred nekaj meseci in celo tedni. Hrana je iz dneva v dan dražja in prav nič ne kaže, da bo kmalu kaj drugače.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Politika
Sedemindvajsetega aprila je iz Bruslja prišlo pomembno sporočilo. Evropska komisija je vsem državam članicam EU poslala konkretne smernice za pripravo nacionalnih strategij za spoprijemanje z jesenskimi in zimskimi vali koronavirusne bolezni. Po dveh težkih letih se Evropa namreč končno pripravlja na prehod iz akutne faze spopadanja z novim virusom v obdobje sobivanja in normalizacije. Da bi vsaka država izpeljala ta prehod in covid-19 dokončno spravila pod nadzor, pa mora pravočasno poskrbeti, da je bolezen spet ne preseneti. Kajti kot je opozorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, korona še zdaleč ni premagana ali dokončno obvladana, njen potencial za nove pretrese pa ostaja precejšen. »Ostati moramo budni. Število okužb je še zmeraj visoko po vsej EU, po vsem svetu ljudje še vedno umirajo zaradi okužb s covid-19. Poleg tega se lahko kadarkoli pojavijo nove različice, ki se širijo še hitreje. Toda sedaj končno vemo, kako naprej.«
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Družba
Marsikdo je zastrigel z ušesi ob navedbi, da naj bi novi mandatar Robert Golob hierarhijo poslanske skupine svojega Gibanja Svoboda določil na podlagi rezultatov – kot so zapisali v Delu – »Gallupovega testa, ki da informacijo o tem, kaj je v nas dobrega, ki pokaže, katere so naše najmočnejše značilnosti oziroma vrednote, na katerih področjih si najboljši, na katerih pa manj dober«. Dobljeni rezultati so bili po poročanju medije v veliki meri podlaga za razdelitev poslanske skupine v manjše time in določitev njihovih vodij, tako je bil za vrhovnega vodjo vseh Golobovih poslank in poslancev določen Borut Sajovic, ki se je na omenjenem testu menda odrezal najbolje. Novica je bila zanimiva, ker gre za prvo uporabo tovrstnih praks v slovenski politiki – ne predstavljamo si, da bi se na primer v SDS zanimali še za katere druge kompetence svojih poslancev poleg lojalnosti. Zato je umestno, da si pobliže pogledamo Golobovo metodo in način razmišljanja za njo.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Družba
»RTV Slovenija je Janezov večni objekt poželenja«
Že 32 let se Slovenija smeji Radiu Ga Ga, toda zadnji dve leti resničnost krepko prehiteva satiro. In tako se Sašo Hribar, že štiri mandate član programskega sveta RTV Slovenija, ki je na nacionalki videl in doživel že vse, pri svojih 62 letih samooklican kot nepomembni nihče, odkašlja, zajame sapo in začne pripovedovati o rečeh, ki jih ni videl in doživel še nikoli prej. Hribar je človek, ki se zna povzpeti nad svoj ego, v vsakem trenutku ve, katera stran zgodovine je prava: pač tista, na kateri stoji RTV Slovenija kot javna radiotelevizija v resničnem pomenu besede.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Družba
Kako napete so v teh dneh razmere na RTV Slovenija? Veliko pove tale podatek: za dan stavke, ki je bila v ponedeljek, 23. maja, je sindikat najel varnostnike, da bi preprečili morebitne incidente in izbruhe nasilja med protestom pred stavbo. »Pripravljeni moramo biti na vse, kajti oni so sposobni vsega,« je malo pred stavko posebne previdnostne ukrepe razložila predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković, sicer ena najprepoznavnejših novinark zunanjepolitičnega uredništva. Z izrazom »oni« so uradno mišljeni nameščenci predsednika SDS Janeza Janše v vrhu RTV, torej vodstvo javnega zavoda na čelu z generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom, odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik, urednikom za nove medije Igorjem Pirkovičem in predsednikom nadzornega sveta Petrom Gregorčičem.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Družba
O uredniških posegih v avtonomijo novinark in novinarjev informativnega programa, o ukinjanju oddaj in praktični zamrznitvi celotnega zunanjepolitičnega uredništva se je doslej že dosti pisalo. Javnosti pa je manj znano dogajanje v spletnem uredništvu MMC, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi »urednik za nove medije« Igor Pirkovič. Čeprav se je kolektiv družno uprl njegovemu imenovanju, ga je urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik imenovala na čelo MMC. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa je pred tem spremenil izvedbeni akt MMC in tako uredniku 1. programa Radia Slovenija onemogočil soodločanje pri imenovanju urednika za nove medije. Kot pojasnjuje novinarka Larisa Daugul, so se bojazni kmalu izkazale za upravičene: »Vršilca dolžnosti urednika smo sem in tja še videli pred volitvami, potem pa tako rekoč nič več. Kakor po naključju je spet prišel med nas na dan stavke.«
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Družba
Podjetje urednice na RTV dela za vlado Janeza Janše
Jadranka Rebernik ni zgolj polno zaposlena kot odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija, temveč ob odgovorni službi najde čas še za dodatno podjetniško delovanje. Skupaj s publicistom Dejanom Steinbuchom in nekdanjim novinarjem Financ Lukom Deklevo ima v lasti zavod Inštitut Plus, ki je po podatkih aplikacije Erar prav pod Janševo vlado pričel pridobivati izplačila iz državnega proračuna. Inštitut je sklenil več pogodb z ministrstvom za izobraževanje, ki ga je vodila Simona Kustec, po katerih na mesec prejema približno 1400 evrov, skupaj je doslej prejel dobrih 15 tisoč evrov. Pri tem ni povsem jasno, kakšna je pravna podlaga za ta nakazila. Kot so pojasnili na ministrstvu, je bila prva pogodba z Inštitutom Plus sklenjena že spomladi 2021, javno naročilo, s katerim so izbrali zavod Jadranke Rebernik in njenih partnerjev, pa je bilo objavljeno šele 1. januarja 2022. Do tedaj sta bili že sklenjeni dve pogodbi, z omenjenim naročilom pa še tretja, ki se izteče konec tega meseca; vrednost te zadnje je 7808 evrov, predmet naročila pa je »izvajanje storitev kriznega in strateškega komuniciranja, izobraževanja s področja javnega nastopanja in sodelovanje na sestankih naročnika«.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Družba
Po dveh letih koronske krize je globalne preskrbne verige dodobra pretresla še vojna v Ukrajini, eni izmed šestih svetovnih žitnic. Metuljev učinek so nemudoma občutili vsi deli filigransko usklajenega in izredno občutljivega sistema, ki nas oskrbuje s hrano; cene slednje se vzpenjajo v nebo, inflacija naznanja resno gospodarsko krizo. Dr. Aleš Kuhar, profesor z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ob tem opozarja na pomanjkljivosti slovenske agroživilske industrije, ki je po desetletjih nestrokovnosti, zgrešenih prioritet in divje privatizacije popolnoma neodporna proti globalnim šokom. In tako opevana samooskrba, za katero se s tolikšno vnemo zavzemajo politične stranke, tako leve kot desne? »Utvara in grobo poenostavljanje kompleksnih vprašanj,« razblini iluzijo Kuhar.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Politika
Ena zadnjih potez Janševe vlade na področju zdravstva je bilo sprejetje uredbe o podelitvi koncesij za vrsto programov v zdravstvu, predvsem za zobozdravstvene storitve. Kakor je v tovrstnih primerih običaj, smo lahko poslušali, da drugače pač ne gre, saj da je le tako mogoče zagotoviti prebivalstvu nujno potrebne storitve – in kakor v veliki večini tovrstnih primerov gre znova za spodbujanje privatizacije na eni in slabitev javnih zavodov na drugi strani. Kakor na mnogih drugih področjih tako tudi v zdravstvu odhajajoča oblast izkorišča zadnje dneve polnih pooblastil, da preliva javni denar v žepe izbrancev in izbrank.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
»Avtoritarni oblasti se je zgodilo ljudstvo«
Čeprav je spremembe vesela, Nika Kovač napoveduje, da bodo njihovi vatli ostali enaki tudi za Golobovo koalicijo.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
Nova vlada se ne sme opiti z zmagoslavjem, temveč mora s pomirjanjem strasti povrniti ljudem zaupanje v državo, opozarja Spomenka Hribar.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Družba
Kako je danes živeti v iliberalni evropski državi? Kako je živeti v državi, v kateri imajo vsi časopisi enako naslovnico, na vseh televizijskih kanalih pa je prostor le za predstavnike in podpornike vladajočih? V kateri so zidovi polepljeni s plakati velikega vodje in njegovih pribočnikov? Ne govorimo o Sloveniji, a te države v Evropi danes obstajajo. Države nestrpnosti in primitivnosti, kjer se komunicira le še z žalitvami, maličenjem dejanskosti in prikrajanjem preteklosti, slikanjem notranjih in zunanjih sovražnikov. Kako blizu je danes temu Slovenija? Zakaj so te volitve tako usodne in zakaj smo se sploh znašli v tem stanju? Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, ena najbolj prepoznavnih in pronicljivih intelektualk, razlaga, v čem se je znašla Slovenija, v čem smo se znašli njeni prebivalci in kako usoden bo zdaj vsak glas.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Družba
»Maribor is the future« - neuradni slogan drugega največjega slovenskega mesta je zapisan na spletiščih nevladnih organizacij, po z grafiti prekritih zidovih, na družabnih omrežjih. Stavek se je prvič pojavil pred desetletjem, v času, ko se je mesto ob Dravi sončilo v soju slovesa evropske prestolnice kulture. Od tedaj se je zažrl v kolektivno zavest prebivalstva in postal svojevrsten bojni klic naprednih, mlajših struktur, ki hrepenijo po sistemskem preboju iz zatohle postindustrijske lokalnosti. Maribor je prihodnost – toda celotno minulo desetletje je veljalo prav nasprotno: Maribor je bil preteklost, vsaj za trume mladih, ki so našle službe in boljše možnosti v Ljubljani ali pa onstran bližnje meje z Avstrijo.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Dve leti po začetnem stiku z novim koronavirusom in prvim zaprtjem države v družbi prevladuje vtis, da smo v Sloveniji končno dosegli tako želeni prelom in da so najbolj črni dnevi hitro rastočih krivulj in rigoroznih lockdownov vselej za nami. Vlada je že sprostila dobršen del zaščitnih ukrepov, ulice in kavarne so polne ljudi, vrnili so se koncerti in druge javne prireditve, vrtci in šole so povečini odprti, domovi za starejše pa sprejemajo obiskovalce. Predsednica vladne skupine za cepljenje Bojana Beović je zatrdila, da je slovenska družba že dosegla »začasno prekuženost«, minister za zdravje Janez Poklukar pa je zadovoljen, ker se število hospitalizacij ne povečuje. Smo torej dejansko premagali covid-19 oziroma je virus končno dosegel tako želeno endemičnost – stopnjo razvoja, na kateri je sicer nenehno prisoten v družbi, vendar zanjo ne pomeni več hujše grožnje?
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Župan Radencev Roman Leljak se ne pusti motiti predpisom in zakonom – in prav to je tip politika, ki je v Sloveniji zelo uspeval v zadnjih dveh letih. Kaj si misli o pravni državi in njenih institucijah, pa tudi o vseh državljankah in državljanih, ki igramo po pravilih, je Leljak nazorno pokazal ta teden, ko je Komisija za preprečevanje korupcije potrdila, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Župan je namreč pritiskal na neimenovano direktorico lokalnega gradbenega podjetja, naj se ne prijavlja na občinske razpise. Razlog? Omenjena direktorica ima babico, ki ji zaradi nezadostnega premoženja občina krije stroške bivanja v domu starejših občanov – Leljak je prepričan, da gre za goljufijo in britje norcev iz države in občine. A ker tega ni uradno dokazal in sankcioniral še nihče, se je župan kar sam postavil v vlogo tožnika, sodnika in kaznovalca. In svetlobna leta onkraj vseh svojih pooblastil samovoljno izločil omenjeno podjetje iz občinskih razpisov.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Petra Koritnik opravlja delo, ki je izjemno odgovorno in naporno, obenem pa človečno in pogosto tudi izpolnjujoče. Njen delovni dan traja dobesedno od zore do mraka, ves ta čas pa je izpostavljena različnim mnenjem, pohvalam in pritiskom. Ti pritiski so se v letih epidemije koronavirusa okrepili do neslutenih razsežnosti, Petra Koritnik in njene sodelavke pa so s skrajnimi napori opravljale množico zastavljenih nalog, skrbele za eno najranljivejših skupin prebivalstva in s tem podpirale enega izmed temeljev skupnosti. Mnoge so na delovnem mestu izgorele, marsikatera je razmišljala o spremembi poklica, vsem pa je skupno, da so krepko podplačane in za sedanjo oblast samoumevne. In ne, Petra Koritnik ni zdravnica, temveč vzgojiteljica.
-
Decembra 2020, med koronsko paniko in zaprtjem družbe, je daleč od oči slovenske javnosti v Rogaški Slatini potekal referendum. Mnenja so se kresala okoli 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal, ki se ga je namenila postaviti slatinska občina. Župan Branko Kidrič je zatrjeval, da bo objekt Rogaško obogatil z »novo atraktivno zgodbo«, zaradi katere bodo v mesto kristala in mineralne vode drle trume novih obiskovalcev, ki bodo dodobra napolnile proračune občine in lokalnih podjetij. Na drugi strani so pobudniki referenduma na čelu z mlado intelektualko Evo Žgajner poskušali sokrajankam in sokrajanom dopovedati, da načrtovani stolp mestu dejansko ne bo prinesel bistvene dodane vrednosti in da bi občina lahko denar porabila bistveno bolj smotrno. Pri čemer nikakor ni šlo za majhno vsoto, vrednost naložbe je bila ocenjena na dobra dva milijona evrov, Žgajnerjeva in somišljeniki pa so opozarjali, da se bo znesek glede na ustaljene prakse pri tovrstnih projektih gotovo še povečal. Toda opozorila so bila zaman, aktivisti pač niso zmogli tekmovati z občino in lokalnimi mediji in tako je večina udeležencev referenduma podprla gradnjo stolpa.
-
Radio City je od ustanovitve leta 1993 zrasel v enega od simbolov Maribora in zgornje Štajerske, tudi njegovo vodstvo se rado pohvali, da je »že dolgo vrsto let daleč najbolj poslušan radijski program v severovzhodni Sloveniji«. Veliko poslušanost ima po podatkih Mediane zlasti med starejšimi. Ob tem je njegovo poslovanje stabilno, na leto zabeleži okoli milijon evrov prihodkov in ustvarja dobiček, izjema je bilo le prvo koronsko leto 2020, ko je imel prvič izgubo. Zaradi vseh teh dejavnikov – tradicije, vpliva in poslovne trdnosti – je Radio City zanimiv tudi za potencialne kupce.
-
Kdo je direktor policije Anton Olaj, ki je Slovenijo vrnil v čas verbalnega delikta?
Še ne šestdesetletni (okroglo obletnico ima konec oktobra) nesojeni upokojenec Anton Olaj je polnokrvni domačin dežele cvička, doma je iz neposredne okolice Novega mesta. V njegove rodbinske povezave se nismo vtikali, prav tako smo pri miru pustili najnežnejša formativna leta, ko je bil današnji strahospoštovanje vzbujajoči varuh oblasti le ena izmed možnosti, ki so se premetavale v nemirnih udih podgurskega fantiča tam nekje v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako tudi ne vemo, kaj neki ga je gnalo, da se je odločil za poklic miličnika – je bila to davna otroška želja, porojena iz ur igranja ravbarjev in žandarjev z vrstniki, ali pa je vzklila iz nedolžnega malikovanja kakšnega Columba ali Kojaka in ostalih legendarnih likov iz ameriških krimi serij tistega časa; mu je poklicno pot kategorično določil kateri od roditeljev ali pa se je mladi Tone v adolescenčni zagnanosti sam odločil, da hoče pridodati svoje življenjske napore k zmagi dobrega nad zlom, poštenja nad lopovščino, reda nad anarhijo – tega ne moremo vedeti. Vemo pa, da je v policijske, tedaj še miličniške vrste vstopil v svinčenih časih socializma po tedaj edini možni poti, torej s študijem v kadetnici v Tacnu pri Ljubljani. Tam je bila miličniška šola.
-
Julija lani so mediji po vsem svetu na prvih straneh in v udarnih terminih objavili razkritja glede vohunske programske opreme Pegaz, ki jo je vrsta avtoritarnih vlad zlorabljala za nezakonit nadzor in diskreditacijo svojih nasprotnikov. Razkritja so temeljila na gradivu, ki jih je novinarjem posredoval neznani žvižgač, in bila so resnično skrb vzbujajoča. Tarča sistema, ki na skrivaj in v celoti prevzame nadzor nad žrtvinim mobilnikom ali računalnikom in tako poseže v njihovo največjo intimo, je bilo več kot 50.000 ljudi, med njimi po več sto novinarjev, aktivistov, nevladnikov in opozicijskih politikov. Ti ljudje še zdaleč niso kakšni zakrneli kriminalci ali mednarodni teroristi, temveč so se na seznamih znašli izključno zaradi svojega delovanja v prid demokracije. To je bila očitna zloraba Pegaza, ki bi ga obveščevalne in policijske službe morale uporabljati zgolj za sledenje neposrednim grožnjam državne varnosti. Toda ko gre za avtokrate, je potencialna grožnja vsakdo, ki ne pleše po njihovih notah.
-
Policijsko ribarjenje v kalnem
Gre za FinFisher nemškega proizvajalca Lench IT Solutions, danes znanega kot Gamma. FinFisher je na prizorišču že več kot desetletje, v tem času pa je s številnimi nadgradnjami razvil izredne zmožnosti. Kakor izdelki izraelskih proizvajalcev ta sistem uporabniku omogoča, da povsem neopažen prestreza tarčina gesla, prebira maile in klepete, spremlja lokacijo, zajema podatke in celo prevzame nadzor nad kamero ali mikrofonom ter prek njiju spremlja tarčino gibanje in pogovore v živo. In kakor Pegaz in Candiru ima FinFisher zgodovino zlorab v politične namene – etiopska diktatura je z njim vohunila za oporečniki med diasporo, oblasti v Bahrajnu pa so FinFisherja zlorabljale za nadzor nad uglednimi odvetniki in zagovorniki človekovih pravic, novinarji, aktivisti in politično opozicijo.
-
Konec lanskega junija so iz Splošne bolnišnice Celje javnosti ponosno sporočili, da so opravili prvi dve operaciji vstavitve umetnih srčnih zaklopk skozi žilo (angl. Transcatheter Aortic Valve Implantation, krajše TAVI). Gre za zahteven in prelomen poseg zdravljenja hudih bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke, pri katerem je umetna zaklopka vstavljena skozi žilo na nogi, zaradi česar je TAVI bistveno manj invazivna in za tvegane bolnike posledično tudi precej manj nevarna operacija, kot je poseg z odpiranjem prsnega koša. S tem je bolnišnica Celje, tretja največja bolnišnica v državi, naredila odločilen korak pri zagotavljanju nujno potrebne zdravstvene oskrbe srčnim bolnikom na Celjskem, obenem pa postavila temelje za znaten strokovni napredek – in to v najhujšem letu spoprijemanja s koronavirusno boleznijo, ko se je bolnišnica spoprijemala z domala neobvladljivim navalom covidnih bolnikov.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Zlahka si predstavljamo ambient srečanja v letu 2007 med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom v njuni vojni za Terme Čatež denarja: velika pisarna ali sejna soba, prostrana miza, na njej stekleničke radenske, morda kavica, tudi kaj kratkega, suknjič je malomarno vržen čez stol, kravata razvezana – z njo pa tudi jezik. Že Churchill in Stalin sta leta 1942 odprtje druge fronte zapečatila z žlampanjem gruzinskega škrlata in odojkom, Milošević je s Tuđmanom rezal Bosno ob šampanjcu in slabih vicih. Tako se sklepajo posli. Ti pa so za vladajočo kliko v letu 2021 cveteli, kakor da smo še vedno v 2007.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko je Janez Janša uničil slovensko predsedovanje svetu EU
Štoparski vodnik po galaksiji pripoveduje o medplanetarni sitnobi, imenovani Ovečeni Velepotež; gre za humanoidnega vesoljčeta, ki je po »nezgodi z nekaj gumijastimi trakovi, tekočim kosilom in atomskim pospeševalnikom« postal nesmrten, nakar se ga je že po nekaj sto letih polotil strahoten dolgčas, proti kateremu se je sklenil boriti tako, da bo užalil vsa bitja v vesolju, in to kar po abecedi. Od tedaj v svojem plovilu skače s planeta na planet in po seznamu nadira vse primerke inteligentnega življa.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Na ameriškem Divjem zahodu je njega dni prosperiral sodnik Roy Bean, možak, ki je svoje dojemanje prava zasnoval na izkušnjah z zakonom, ki si jih je nabral kot revolveraš, pretepač, pijanec in tihotapec; lahko bi rekli, da so se afere kar lepile nanj. Z brezsramnim laganjem in bahanjem – zdi se, da je bil nadarjen populist – je prepričal oblasti, da bi ol’ fella utegnil biti celo material za sodnika. In tako je podivjani Bean kar v svojem salonu zimproviziral sodno dvorano, v kateri je serijsko globil pijance, ki jih je pred tem sam opil, kazni pa spravljal v žep; oproščal je morilce in tatove, sem in tja koga poslal na vešala ter s sodbami, izrečenimi glede na svojo trenutno potrebo in znanstvo z obtožencem, sproti pisal unikatno pravno prakso, zoper katero ni bilo ugovora – lahko bi rekli, da je vladal z odloki.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Psihološka stroka z izrazom oniomanija označuje obsedenost z nakupovanjem, ki se izkazuje kot »neustavljiv poriv, ki vodi v prekomerno, predrago in časovno potratno nakupovalno aktivnost, ki se izkazuje v znatnih družbenih, osebnih in finančnih tegobah«. Kronični šopoholizem naj bi prizadeval predvsem premožne bele kolumnistke z Manhattna in frajle z Beverly Hillsa, toda gre za predsodek, saj v enaki meri prizadene moške. Med njimi je tudi v letu 2021 outirani (sic!) prvi slovenski onioman – minister za obrambo Matej Tonin, proti kateremu sta Carrie Bradshaw in Cher Horowitz zadnji beraški skopulji.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
»Če voda cviček bi bila, plaval bi okrog sveta«- stih barda Lovra Matiča, davno tega zapisan o dolenjskem dugongu Martinu Strelu, bi lahko označili za vodilo ministra za plenjenje ekosistemov in »davčne gluposti« Andreja Vizjaka ob pripravi novele zakona o vodah, s katerim je želel olajšati gradnjo na vodnih območjih in olajšati postopke izdaje okoljskih soglasij interesnim skupinam. Z drugimi besedami – na svoj izvirni način je Vizjak želel ponoviti dosežek nekega drugega vizionarja izpred dobrih dva tisoč let, ki je vodo takisto spremenil v rujno vince, le da je tedaj v Kani galilejski šlo za par vrčev, po omenjeni noveli pa bi se lahko s slovenskimi vodnimi viri opijal ekskluziven krog zasebnih investitorjev. Pa je ljudstvo spregledalo rokohitrstvo.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Ko so konec lanskega decembra v Slovenijo prispele prve pošiljke cepiva, se je zdelo, da smo se po prvem peklenskem letu epidemije izvlekli iz najhujšega; tedaj se nam je vse skupaj pač še zdelo jasno – jasno je bilo, da lahko le cepivo ustavi širjenje bolezni in da si tega želimo vsi, in zato se je jasno zdelo tudi, da se tolikanj univerzalno koristen projekt ne more izjaloviti – kaj šele, da bi se to pripetilo ravno nam. Pa je Janez Janša rekel, držite mi pivo, zavihal rokave in pokazal, kako to delajo mojstri.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Pisal se je 20. avgust 2021, ko so po kraljestvu zlatoroga odmevali vzkliki, ob katerih so prekaljene planike rdele v mrazu, rahločutni gamsi pa so se v navalu nervoze metali raz skale. Ekspedicija kolesarskih vstajnikov, ki je obeležila jubilejni 70. protivladni petkov protest z razvitjem rdečega prapora in simbolnim tovorjenjem bicikla na vrh Triglava, je med vračanjem z očakovega temena na Kredarici naletela na odpravo vladnih gornikov, ki sta jih vodila sama premier Janša in notranji minister Hojs. »Sram naj vas bo!«, »Janša je ukradel demokracijo!« in podobno je privrelo iz protestnikov; najbolj zavzeto iz ust sindikalistke Tee Jarc. Premier se je v opazni stiski le medlo nasmihal, nato pa vseeno piknil: »Nisem vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat.«
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Zlata žila namesto zlatega pravila
Slovenci od nekdaj z razumevanjem, celo odobravanjem zremo na arhetip sangviničnega proletarca, ki ga prejeta plača tako nevzdržno žge v ritnem žepu, da brž zavije v priljubljeno špelunko in tam podivjano časti, dokler ne ostane brez prebite pare. Še vsaka vlada Janeza Janše se je v ekonomskem smislu obnašala kot prav takšen pijanec, pri čemer so razsipništva deležni zgolj izbranci, zapitek pa moramo na koncu poravnavati vsi, zlasti pa tisti z najplitvejšimi žepi. V ekonomskem žargonu se tovrstna lahkomiselnost imenuje prociklično delovanje, pomeni pa, da skrbnik proračuna nespametno do skrajnosti poganja vsakokratni gospodarski trend – in tako je prva Janševa vlada pred dobrimi petnajstimi leti sredi konjunkture zaradi pretiranega trošenja pregrela gospodarstvo, druga pa je sredi največje gospodarske krize po osamosvojiti panično šparala in družbi odrezala za več kot 320 milijonov evrov kisika za okrevanje.
