Vasja Jager
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Strokovno se početju reče »glasovanje po svoji vesti«, laično pa licitiranje poslanskih glasov. V letu 2021 se ni tovrstnim praksam nihče posvečal bolj žareče od poslancev, ki naj bi pripadali opozicijski stranki DeSUS. Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič so parlament spremenili v svinjsko sejmišče in po njem dražili svojo težo na glasovalni tehtnici. Volivci DeSUS so ob svetohlinstvu svojih samozvanih predstavnikov lahko zgolj lučali proteze v televizorje; pomagalo ni, Janša je jurka trojici pač ponudil največ – in se tako vse leto obdržal na oblasti.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Začetek vica o RTV Slovenija, ki ga piše oblast, gre približno takole: »Na Kolodvorsko pridejo župnik, strojevodja in operna pevka ...« Seveda gre za člane programskega sveta, ki jih je kot visoko usposobljene za vladanje javni radioteleviziji že lani prepoznala v enaki meri za vladanje demokratični državi usposobljena vlada. Njeni nameščenci so letos spomladi na položaj generalnega direktorja nacionalke spravili Andreja Graha Whatmougha. Njegove dotedanje direktorske izkušnje ne bi zadostovale niti za samostojno vodenje vaškega vulkanizerstva, toda Grah Whatmough je bil od samega premiera Janše na Twitterju oklican za novo metlo desnice, ki naj bi iz zatohlih kotov počistila ostanke rdeče plesni. Tako sta se mu že kmalu kot v. d. direktorja TV Slovenija in v. d. odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija pridružila Valentin Areh in Jadranka Rebernik, neuradno Janševo omelo in insekticid. Vic se konča z napovedjo nujno potrebnih rezov, ki naj bi nacionalko popeljali na raven BBC in ZDF – šali se od srca smejejo le na vse bolj bratski Nova24.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Svet
Ko so trume zahodnih vojakov, špicljev, humanitarcev in prateža avgusta zapuščale Afganistan, so delovale kot panični mulci, ki so v odstotnosti norega očeta, vojnega lica, v bajti nabijali rokenrol, prekadili zavese z gandžo in pobruhali preproge, zdaj pa skačejo skozi okna in se dričajo po žlebovih, da jim izbezumljeni foter ne potrga ušes. Tako jo je s kabulskega letališča v zgolj dveh tednih na varno užgalo več kot 122 tisoč Zahodnjakov, prizori pa niso bili dosti drugačni od evakuacije iz Sajgona leta 1975.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Svet
Čeprav si je leta 2021 nekako polovica človeštva na moč prizadevala za vrnitev v dobre stare čase ploščate Zemlje, je znanost vendarle še naprej delala svoje in hrabro koračila, kamor ni šel še nihče. Po vsem svetu so laboratoriji po inštitutih proučevali, razvijali in odkrivali osupljive reči.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
V srednjem veku je bilo razširjeno čaščenje relikvij, ki je včasih doseglo res bizarne razsežnosti. Tako so italijanski verniki množično romali v mestece Calcata, da bi se poklonili prepuciju, menda obrezanemu z lulčka samega božjega sina. Dejstvo, da je še 17 drugih cerkva isti čas razglašalo, da imajo v lasti sveto kožico, ni motilo romarjev, da ne bi padali na kolena pred odrešenikovimi zemeljskimi ostanki.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Rečeno je bilo, da če bi faraonka Kleopatra imela malo krajši nos, bi vladala svetu – če bi imel Nic Batum malo krajše roke, bi svetu nemara vladali Slovenci, vsaj v košarki. Tako pa je pterodaktilski razpon okončin francoskemu krilu v izdihljajih odločilne tekme omogočil blokado polaganja Klemna Prepeliča in razblinil sanje naroda o kolajni ob čisto prvem, zgodovinskem olimpijskem nastopu slovenske reprezentance v enem najbolj priljubljenih športov. A tudi končno četrto mesto je zadostovalo za kolektivno slavljenje »junakov« pod vodstvom Luke Dončića, svetovnega čudesa s hitrostjo ledenika in košarkarsko inteligenco superračunalnika.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Družba
»Zagotovo luči ne bo prinesel noben princ teme«
Kadar se primeri, da norci zavzamejo sanatorij, je zdrava pamet odvisna od posameznic in posameznikov, ki norosti ne sprejmejo za novo normalnost. Ena takšnih posameznic je pravnica Nataša Pirc Musar, znana po neizprosnem zagovarjanju pravne države pod vsakokratno oblastjo. Pod sedanjo vlado ji snovi za kritiko še zdaleč ni zmanjkalo, pri čemer je bila ta kritika vedno izrečena trezno, predvsem pa brezhibno strokovno utemeljena – kar je v postfaktični dobi za populistično oblast največji greh. Toda Nataša Pirc Musar, nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka in predsednica Rdečega križa Slovenije, danes pa železna lady slovenskega prava, ne bi mogla biti bolj napačna tarča za grožnje in žalitve spletnih trolov in provladnih medijskih blatometalcev. Je namreč ženska, ki si ne pusti ukazovati in ki ne zmore molčati, kadar kdo gazi po njenih temeljnih načelih. »Eni pravijo, da se tu vidi, da sem po horoskopu bik.« Ženska, ki neprimerno bolj ljubi hitre motorje kot peko piškotov – in ki se ne bo nehala boriti za enakopravnost svojega spola.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Družba
»Okoli 85 odstotkov ljudi, ki jih sedaj zdravimo na našem intenzivnem oddelku, je necepljenih«
Dobila sva se na krasno nedeljo, sonce je sijalo, kakor da na vsem svetu ni nobene tegobe. Preden se je srečala z menoj, se je uro in pol sprehajala po bližnjem travniku z bolnišničnim psihologom. Vsake toliko časa potrebuje takšen pogovor, da se ne zlomi. Da vedno znova ozavesti spoznanje, da ni kriva za trpljenje in smrti, s katerimi se vsak dan znova srečuje na oddelku za intenzivno terapijo v Kliničnem centru Maribor, kjer s svojo ekipo z nadčloveškimi napori zdravi bolnike z najhujšim potekom koronavirusne bolezni. Izgoreli ne bodo, že zdavnaj so prešli to točko – ne izgoreli, temveč zogleneli od stresa, stiske, skrbi in napora. Kljub temu Alenka Strdin Košir deluje trdna in vedra, celo nasmejana. A kot skorajda v zadregi pojasni že na začetku pogovora – fasada, obrambni mehanizem. »Zvenim, kakor da je v redu. Pa ni,« se skorajda opravičuje. Brez potrebe, saj je obema jasno. V trenutku najinega pogovora so imeli na intenzivnem oddelku 52 bolnikov s covidom, mnogo preveč glede na kadrovske zmožnosti – kako bi v naslednjih lahko sprejeli še koga, si tedaj že ni mogla predstavljati. In vendar so ga. Pa ne enega. S psihologom sta se dogovorila, da bo nudil pomoč njeni celotni ekipi. »Naslednji tedni bodo za nas peklenski,« stvarno pove.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Družba
Po novi ureditvi je za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol obvezno samotestiranje s hitrimi antigenskimi testi trikrat na teden v prostorih šole – ob ponedeljkih, sredah in petkih. Učenci osnovnih šol se lahko testirajo le s soglasjem staršev, za srednješolce to ni potrebno; kdor ni testiran, ne sme v učilnico, temveč naj bi se šolal od doma. Navodila je v praksi težko izpolniti, trpko pripominja predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: »Šole bodo v naslednjem koraku morale za del učencev istega razreda organizirati pouk na daljavo, drugi del pa se bo izobraževal v učilnici, to je že logistično težko organizirati in izvesti.« Kako se spremenjenega sistema šolanja lotevajo ravnatelji?
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Družba
Kaj bi še lahko storili ravnatelji in ravnateljice vzgojno-izobraževalnih zavodov, da bi preprečili pohod covida po šolah? Mnogi so že pred začetkom šolskega leta obupano iskali načine, da bi po vzorih iz Nemčije svoje zavode opremili s klimatskimi sistemi, ki iz zraka izločijo kužne aerosole in bistveno zmanjšajo možnosti prenosa koronavirusa. Med njimi je ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja, ki se je povezal s partnersko šolo iz Nemčije in od nje pridobil specifikacije teh naprav in naslove dobaviteljev; s septembrom je tako gimnazija nakupila šest najsodobnejših prenosnih naprav za prečiščevanje zraka, ki so jih v enem tednu namestili v kleti in po učilnicah v pritličju. Kot pove Deleja, je naložba upravičila vsa pričakovanja: »Ena naprava v celoti večkrat na uro prečisti zrak v učilnici; pri tem venomer meri vrednosti izdihanih plinov, na primer ogljikovega dioksida, in opozori, kdaj je treba odpreti okna – doslej še ni bilo treba, kar je odličen obet pred zimo.« Naložba je gimnazijo stala 40.000 evrov, kot pravi ravnatelj pa »smo si nakup lahko privoščili, ker smo velika šola z vzdržnim financiranjem«.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Odvetnik Franci Matoz je v dobrem letu vladavine Janeza Janše in SDS postal eden izmed najvplivnejših posameznikov v državi. Z izjemo samega Janše tako v tem trenutku bržkone ni človeka, ki bi imel več besede pri upravljanju državnega premoženja.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Franci Matoz je po osnovni izobrazbi policist, miličnik, kot se je reklo v svinčenih osemdesetih, ko je zaključeval kadetsko šolo v Tacnu. Med drugim je bil pomočnik komandirja postaje milice na Kozini, po osamosvojitvi pa komandir postaje prometne policije v Kopru. Ob delu je doštudiral pravo, pripravniški stalež je opravil v odvetniški pisarni Gorazda Gabriča v Sežani, leta 2001 je šel na svoje in odprl pisarno v Divači. Prvi veliki met mu je uspel, ko se je spoprijateljil s koprskim županom Borisom Popovičem, ki ga je zastopal v številnih kazenskih postopkih.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
Zdravniki zasebniki, sicer redno zaposleni v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, so ena večjih anomalij slovenskega zdravstva. Številni med njimi, četudi imajo zagotovljene vse prednosti varne in dobro plačane javne službe, namenjajo veliko energije in časa pridobivanju dodatnega zaslužka z delom v zasebnih ambulantah in klinikah, ki delujejo na podlagi koncesij in jih plačuje javna zdravstvena blagajna. Tako se je v Sloveniji že vzpostavil vzporedni zdravstveni sistem z bistveno manj nadzora in tudi družbene odgovornosti, v katerega odtekata kader in denar, ki bi še kako prav prišla javnim bolnišnicam in zdravstvenim domovom.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Družba
Po letu in pol pandemije koronavirusne bolezni se kaže hud davek, ki ga življenje v zaostrenih razmerah terja pri otrocih in mladostnikih. Negotovost glede prihodnosti, strah pred boleznijo, dolgotrajno zaprtje šol in posledično manj medosebnih stikov, zato pa toliko več preživetega časa pred zasloni pametnih telefonov in računalnikov na mlajših generacijah puščajo posledice. Duševne stiske in motnje so v porastu, najbolj so na udaru najstniki, vse več jih išče psihološko in tudi psihiatrično pomoč. Vse več jih v zaostrenih razmerah tudi obupuje nad življenjem in poskusi narediti samomor. Kot opozarjata strokovnjakinji, s katerima smo govorili, je pandemija covid-19 dokončno razgalila vse razsežnosti epidemije duševnih težav slovenskih mladostnikov, ki traja že leta – in jo še silovito pospešila.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Družba
Ko se je 63-letni Jože Kosem prebudil iz spanja, se je njegova mora šele začela. Bil je strt in povsem brez moči, komajda se je lahko premaknil, počutil se je, kakor da bi ga kdo pretlačil v čežano – toda kdo? In kdaj? Ni se mogel spomniti, misli so se mu razbile v tisoče črepinj, ki so se mu zapičile v možganovino; glavobol je bil neznosen. S težavo je razprl veke, zlepljene od dolgega spanca, in se skozi slepečo svetlobo bledikastih luči trudil, da bi izostril nejasne obrise okoli sebe. Ležal je na bolniški postelji, priklopljen na množico aparatov, ki so spremljali in podpirali njegove življenjske funkcije; okoli njega so stali zdravniki in medicinske sestre, vsi odeti v futuristične skafandre. Skušal je spregovoriti, pa je iz sebe spravil zgolj nemočno klokotanje; hotel je dvigniti roko, pa ni zmogel.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Ko se je koronavirus pojavil na slovenskih tleh, znanost še ni imela prave predstave o načinih, kako se širi med svojimi gostitelji. Tedaj je prevladovala tako imenovana kapljična teorija, po kateri naj bi se covid-19 prenašal predvsem z drobnimi kapljicami, ki jih bolnik izkašlja; posledično so se po vsej državi pojavile table z opozorili o pravilni »higieni kašlja« – verjelo se je, da bi pohod bolezni lahko zaustavili ali pa vsaj v pomembni meri omejili že z doslednim kašljanjem v komolec, predvsem pa z nošenjem mask, ki naj bi zaustavile ubijalsko sluz. Ko se to seveda ni zgodilo, sta oblast in njej podrejena »stroka« za neuspeh krivili neposlušnost ljudstva in poostrili ukrepe za zaprtje države.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
»Mi smo rekorderji predvsem z vidika okužb, hospitaliziranih glede na sposobnosti sistema, ki ga imamo. To je en del zgodbe. Drug del zgodbe, ki je pozitiven, pa je tudi to, da smo rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo.« S temi besedami je v začetku januarja ministrica za šolstvo Simona Kustec v oddaji Studio City iskala opravičilo za polom vladnih politik za omejevanje koronavirusne bolezni, zaradi katerega so bili slovenski vrtci in šole zaprti večji del šolskega leta. Ter travmatizirane učence, dijake in starše prepričevala, da je že davno razbit kozarec še vedno na pol poln. In čeprav je ministrica sveto zatrjevala, da bo storila vse, da bodo v novem šolskem letu vzgojno-izobraževalni zavodi ostali odprti, je sistem po dobrem tednu že dodobra ohromljen, številni otroci in mladostniki pa doma. A to je le začetek.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Družba
Točno teden dni do začetka pouka je bilo, ko je pred dvestoglavo množico podpornikov in podpornic stopil uporni anticepilski ravnatelj osnovne šole v Preboldu. Peter Žurej je prijel v roke mikrofon in zbranim pojasnil, zakaj na svoji šoli ne namerava preverjati nobenega od pogojev PCT, s katerimi se država sredi delta vala koronavirusne bolezni bori proti epidemiji. Pozabite cepljenje, Žurej ne pristaja niti na testiranje za prisotnost okužb niti na ugotavljanje prebolevnosti. »Gre za pravico odločanja o svojem telesu. Kot odgovorno osebo me najbolj skrbi zakonitost. Da imam za tisto, kar odredim, zakonsko podlago,« je grmel ravnatelj. Množica je vzklikala: »Tako je,« in ploskala, roke so se oklenile transparentov »Otrok ne damo!« in »Mi smo Peter Žurej!«. Vesoljna Slovenija pa je gledala, se zgražala ali odobravala, se norčevala ali občudovala, razdeljena in histerizirana.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Politika
Na dlani je, da je vlada na začetku četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni v paniki zaradi zavoženega nacionalnega projekta cepljenja in da nima pravih zamisli, kaj storiti. Dokaz je nedavna delna odprava zastonj testiranja za covid-19 s hitrimi antigenskimi testi (HAGT), s čimer želi oblast na vrat na nos za cepljenje pridobiti čim več ljudi, ki se zanj še niso odločili. Vlada pač ni sposobna preprostega uvida, da je prav s politiko takšne prisile zapravila zaupanje naroda in marsikoga odvrnila od cepljenja in spoštovanja ukrepov za omejitev širjenja virusa. Kaznovanje necepljenih z zaračunavanjem hitrih testov utegne zato imeti prav nasprotne učinke od želenih.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Odkar se je v Sloveniji začelo cepljenje prebivalstva, javnost s posebnim zanimanjem spremlja, kakšen bo učinek cepiv in ali jim bo uspelo zaustaviti ali pa vsaj upočasniti epidemijo. Nasprotniki cepljenja vsak primer okužbe med precepljenimi, torej polno zaščitenimi, uporabijo kot dokaz v prid teorijam, ki jih v želji po čim večji branosti ali klikanosti podpihujejo nekateri mediji. Tako je Večer prejšnji teden objavil članek z bombastičnim naslovom »Pozor, med potrjenimi okužbami v zadnjih dneh je bilo cepljenih več kot 13 odstotkov!«. Toda zlovešči vtis, ki ga povprečni bralec ali bralka dobi ob prebiranju takšnih novic, ni umesten. Dejstvo je, da so cepiva uspešna pri zaviranju krivulj hospitalizacij in smrti zaradi koronavirusa in da pomenijo upanje, da se bomo nekoč izvili iz epidemije.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Kaj je nevarneje? Stranski učinki cepljenja ali zapleti pri prebolevanju covid-19?
Ključni argument v prid cepivom je, da zaščita, ki jo zagotavljajo pred koronavirusom, krepko odtehta tveganja, ki jih pomenijo morebitni stranski učinki. Polno cepljen posameznik je več kot 90-odstotno zaščiten pred težkim potekom koronavirusne bolezni, hospitalizacijo in smrtjo – na drugi strani so možnosti, da mu bo cepivo škodovalo, minimalne.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Politika
»Vsaka prisila povzroči samo še več nasprotovanja«
Ker je eden najuglednejših epidemiologov v državi, je gotovo med najbolj poklicanimi za napovedi o razmerah v naslednjem valu korone. Drugače od vladi podrejene stroke, ki stopnjevanje pritiskov in napovedovanje novih zaprtij enako kot lani spet utemeljuje s katastrofičnimi napovedmi, Eržen po lastnih besedah ni tolikšen pesimist. Poudarja, da je kljub nižji precepljenosti, kot bi si je želel, stanje vendarle bistveno boljše kakor lani v primerljivem obdobju: »Imamo že več kot 900 tisoč cepljenih z enim odmerkom, ki že zagotavlja solidno zaščito, v naslednjih tednih bomo dosegli vsaj tolikšno število precepljenih z dvema odmerkoma; virus preprosto nima več toliko prostora za širjenje kot prejšnje leto.«
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Politika
Na predvečer četrtega vala epidemije covid-19, ki ga prinaša agresivna različica delta, v Sloveniji še vedno vlada precejšnja negotovost. Države evropskega zahoda skušajo doseči ustrezno precepljenost in hkrati z uvajanjem inovativnih rešitev in tehnologij počnejo vse, da bi se na jesen izognile vnovični ustavitvi javnega življenja in gospodarstva, naša država pa se glede tega zdi brez vizije. Čeprav je odstotek precepljenih odločno prenizek, da bi na jesen zajezili širjenje okužb, vlada nima pripravljenega celovitega rezervnega načrta. Že zdaj je jasno, da se bo v hladni polovici leta naše življenje vrtelo okoli pogojev PCT – preboleli, cepljeni, testirani –, če pa bodo krivulje epidemije naraščale, si lahko znova obetamo vsaj nekatere izmed osovraženih ukrepov, ki jih že poznamo.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
»V tem trenutku ne vidim načina, kako bi se lahko izognili novim zaprtjem šol«
Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, je ena najprodornejših in najinovativnejših pedagoginj v Sloveniji, njena šola pa je prva v Evropi začela delovati po načelih teoretika izbire Williama Glasserja, ki v ospredje postavlja odgovornost posameznika za svoja dejanja. Z zavestjo o tej odgovornosti za zaposlene in učence ravnateljica Kernova v pogovoru razkriva veliko stisko, s katero zaradi neodzivnosti ministrstva za šolstvo na grožnjo četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni pričakuje hitro bližajoče se šolsko leto.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Boj se vlade, ki prinaša darila
Pisalo se je leto 2008, ko se je tedanja vlada nenadoma odločila za posebno gesto dobre volje, s katero je razveselila upokojence in upokojenke in tistim z najnižjimi pokojninami izplačala poseben, enkratni »draginjski« dodatek; znašal je med 80 in 173 evrov. Odločitev vlade, ki jo je tedaj prvič vodil Janez Janša, je bila tako nenadna, da še na dan, ko je bilo objavljeno sporočilo za javnost, ne na ministrstvu za finance in ne v ZPIZ niso vedeli, od kod bodo vzeli denar za vladno darilo; njegova skupna vrednost je znašala okoli 50 milijonov evrov. Zagnanost države je presenetila celo sindikat upokojencev, v katerem niso mogli verjeti, da se »ideja, o kateri smo znotraj sindikata govorili tako dolgo, sedaj uresničuje tako hitro«. Presenečeni so bili tudi ekonomisti in raziskovalci revščine, saj za nenaden izbruh vladne velikodušnosti ni bilo nobenega posebnega razloga – nasprotno, država je bila v konjunkturi in skupni položaj upokojencev se ni v ničemer poslabšal. Toda motivi Janševe vlade so bili prozorni – bližale so se volitve. »Pa kaj, če gre za predvolilno darilo,« je novinarjem, ki so si ga drznili vprašati o smiselnosti 50-milijonskega darila, v obraz zabrusil poslanec koalicijske NSi Jože Horvat.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Bnei Brak je predel Jeruzalema, v katerem živijo najbolj ortodoksni med ortodoksnimi judi, imenovani haredi. Ti sestavljajo okoli 12 odstotkov prebivalstva – ter jekleno jedro nasprotnikov cepljenja proti covid-19 v državi, ki sicer v svetu pri tem velja za zgled. Haredi so izrazito nezaupljivi in trmasti ljudje, ki ne dajo dosti na posvetne predpise in si družbo razlagajo po svoje. Pa vendar jih pri zavračanju cepljenja ne vodijo kakšni posebej izraženi verski razlogi; kot so pokazale številne ankete, ki so jih opravile izraelske oblasti, večina preprosto ne zaupa cepivom, številni so privrženci teorij zarote. Poleg tega so izjemno tesno povezani, omejevanje socialnih stikov in karantena sta zanje skorajda bogokletje, zato je bila ta populacija svojevrstno mostišče za koronavirus v izraelskem prebivalstvu. Oblasti so bile prav zaradi tega od samega začetka trdno odločene, da zlomijo njeno nasprotovanje in jo privabijo k cepljenju.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Družba
Četudi še zdaleč ni mogoče reči, da je slovenski izobraževalni sistem slab, sodobni trendi in premik od formalnih referenc k veščinam terjajo prilagoditve. Znanje namreč obstaja tudi onkraj številčnih ocen, sreča ni le dobro plačana služba in zdravje neke skupnosti ni odvisno zgolj od rasti BDP, opozarja 64-letni John Newton, ravnatelj nedavno ustanovljene Ljubljanske mednarodne šole (LIS, Ljubljana International School), v sklopu katere delujejo vrtec, osnovna šola in gimnazija. Newton je svoj čas vodil podjetje z 80 zaposlenimi, nato je na gimnaziji v Minnesoti poučeval zgodovino, v Slovenijo pa je prišel kot ravnatelj mednarodne šole QSI, ki je v Ljubljani delovala od leta 1995 pa do 2020.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Družba
»Epidemiologi so očitno bili in so še odrinjeni na rob«
V mesecih epidemije so praktično vsakemu Slovencu postali znani obrazi zdravnikov Bojane Beović, Mateje Logar in Aleša Rozmana, najbolj izpostavljenih članov strokovne skupine, ki jo je za snovanje ukrepov za obvladovanje epidemije lanskega marca ustanovilo ministrstvo za zdravje. Člani te skupine so legitimirali praktično vse vladne ukrepe na tem področju, od obveznega nošenja mask na prostem do odločitve, da se s korono okuženi oskrbovanci domov za ostarele ne bodo avtomatično napotovali v bolnišnico. Ko so se ukrepi vedno znova izkazali za neučinkovite, so odgovornost prelagali na ljudi – a za njihovimi zvenečimi nazivi, strokovnimi izrazi in grozečo retoriko se je skrivalo dejstvo, da Beovićeva, Logarjeva, Rozman in večji del njihove skupine v osnovi sploh niso usposobljeni, da bi med epidemijo prebivalstvu predpisovali, kako se naj obnaša.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Družba
Jerala: »Kdor misli, da se lahko izogne virusu, se moti«
Lokali so spet polni, na mejnih prehodih se drenjajo dopustniki in kakor pred letom dni se znova zdi, da je bila epidemija koronavirusne bolezni le nočna mora. Tako kot pred letom dni je virus še vedno prisoten med nami, toda utrujeni od dolgih mesecev poslušanja o katastrofalnih krivuljah okužb in smrti sedaj skorajda več ne zaznamo podatkov o nekaj umrlih na dan, vsak dan. Toda če ne bomo sedaj dokončno premagali covid-19, se bodo že čez nekaj mesecev krivulje znova izstrelile navzgor. Kot opozarja prof. dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, prihajajo nove, bistveno bolj agresivne in nevarne različice koronavirusa. Edina obramba pred njimi in edina alternativa novim zaprtjem lokalov, šol, vrtcev, gospodarstva in državnih mej je precepljenje zadostnega deleža prebivalstva. Bližnjic ni, in kdor misli, da se lahko izogne virusu, se moti, opozarja Jerala, ki mu je Slovenska znanstvena fundacija zaradi zaslug pri osveščanju prebivalstva med epidemijo lani podelila častni naziv komunikatorja znanosti.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Družba
»Mladih ne zanimajo partizani in domobranci. Skrbi jih za službe in stanovanja.«
Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste se po tihem, nemara pa kar na glas zgražali ob pogledu na dekleta, ki so na ulici snemala selfije za Instagram? Kolikokrat ste slišali, da so milenijci brezbrižni in brezskrbni, sebični, cinični in leni? Kolikokrat ste se zbali za prihodnost, ki jo bodo krojili za našo državo? Toda kot dokazuje raziskava Mladina 2020, najnovejša v seriji poglobljenih raziskav, ki so jo po desetih letih pod vodstvom sociologa Mirana Lavriča in politologa Tomaža Deželana izvedli raziskovalci univerz v Mariboru in Ljubljani, so tovrstni predsodki krivični, zgražanje pa neutemeljeno. Mladi med 15. in 29. letom so prav tako zvedavi, ustvarjalni in polni življenja, kot so bili njihovi predhodniki in predhodnice. S pomembno razliko – kot opozarja sociolog Rudi Klanjšek, ki je v sklopu raziskave posebej preučeval njihovo duševno stanje, jih krivični ekonomski sistem, izkoriščevalski trg dela in naraščajoča nestrpnost pehajo v vedno večje stiske. Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije tudi diplomo iz ekonomije, že več let sodeluje pri raziskavah o položaju mladih v Sloveniji.
