Vasja Jager
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Ekonomija
Zvončica je vila, ki živi v deželi Nije skupaj s Petrom Panom in njegovo druščino Izgubljenih dečkov. Je majcena in drobna, oblečena v kratko zeleno oblekico, na hrbtu pa ima par žuželčjih kril, s katerimi leti po svetu; kakor vsaka prava vila ima magično moč, za čaranje uporablja čarobno paličico in svetleči se vilinski prah. Njen obstoj je v nasprotju z vsemi zakoni znanosti in logike, toda svet magije se požvižga na pravila; kot v klasičnem Disneyjevem animiranem filmu razloži sam Peter Pan, »vile obstajajo samo zato, ker otroci verjamejo vanje«. Natanko tako kot bitcoin, pa tudi večina preostalih kriptovalut.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
»Če premier stavi, da ne zmoremo ponoviti leta 2005, potem usodno podcenjuje sindikate«
Najprej so prišli po nevladnike in kulturnike, nato po medije – kmalu so prišli na vrsto delavci. Aktualna vlada že več mesecev ignorira pripombe delavskih združenj glede ključnih predpisov na področju gospodarstva in sociale; naveličani farse so sindikati nedavno zapustili ekonomsko-socialni svet, prek katerega naj bi tekel socialni dialog. Janez Janša nikoli ni prav dobro skrival simbioze z vplivnimi in bogatimi interesnimi skupinami, še manj se je trudil prikrivati svoj prezir do delavcev in njihovih predstavnikov. Zgodovina napetosti sega že v čas njegove prve vlade, v leto 2005, ko so trume proletarcev s protestnim pohodom skozi zasneženo Ljubljano demonstrirale svojo moč in Janšo prisilile, da je odstopil od katastrofalne zamisli o uvedbi enotne davčne stopnje. Jakob Počivavšek, predsednik Pergama, druge najmočnejše sindikalne centrale v državi, se je tedaj pohoda udeležil kot mlad pravnik v organizaciji, ki jo danes vodi. Danes kot eden ključnih predstavnikov delavskega gibanja oblasti sporoča: Dovolj je!
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Družba
Slovenija le počasi leze proti ustrezni precepljenosti prebivalstva proti koronavirusu, ki je temelj za vrnitev v normalo. V paniki je vlada dokončno sprostila naročanje na cepljenje in po načelu »kdor prej pride, se prej cepi« odprla dostop za vse, ki se želijo zaščititi. Toda vsi si tega ne želijo, kar se kaže v znatnem deležu prebivalstva, ki je do cepljenja zadržan ali ga celo zavrača. Takšen odnos je izraz tradicionalne slovenske zadržanosti do cepiv, pa tudi neustrezne komunikacije oblastnikov, ki so pri marsikom zbudili odpor do svojih ukrepov, tudi tistih dobrih.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Družba
Ne zaupajo vladi, ne zaupajo v cepiva
Konec preteklega tedna je družba Ninamedia za Mladino izvedla javnomnenjsko raziskavo na vzorcu 1250 anketirancev in anketirank. Zastavili smo jim tri vprašanja. Če so na vprašanje, ali se nameravajo cepiti zoper covid-19, odgovorili negativno, smo poskušali ugotoviti, zakaj se ne želijo cepiti, na koncu pa smo še preverili, koliko na njihovo mnenje vpliva ravnanje odločevalcev. Prvo vprašanje je razkrilo, da je bilo izmed anketiranih vsaj z enim odmerkom cepljenih že dobrih 23 odstotkov, slabih 22 odstotkov se še namerava cepiti, 18 odstotkov anketiranih se še ni odločilo, kar 36,6 odstotka pa je trdno odločenih, da se ne bodo cepili. Slednje smo zato vprašali po razlogih, zakaj k cepljenju ne želijo pristopiti. Dobra dva odstotka bosta tako ravnala iz zdravstvenih razlogov, 18,5 odstotka zavrača cepljenje na splošno in ne verjame vanj. Kar 62,9 odstotka anketiranih ne zaupa cepivom zoper covid-19, dodatnih 6,7 odstotka anketiranih pa zavrača cepljenje zato, ker jim ni omogočeno, da bi izmed cepiv, ki so na voljo, izbrali tisto, ki mu sami najbolj zaupajo. Slabih deset odstotkov anketiranih ni želelo razkriti razlogov za zavračanje cepljenja.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Bilo je leta 2017, v letu pred državnozborskimi volitvami, ko se je skupina državljanov in državljank, prikladno razpršenih po vseh slovenskih regijah, sočasno in domnevno spontano odločila za vstop v posebej zahtevno in v Sloveniji vse manj perspektivno branžo: medije. V razmiku nekaj mesecev je po državi vzniknilo 17 novičarskih portalov, ki so si bili sorodni že na prvi pogled. Njihove spletne strani so bile vse postavljene po isti predlogi programske opreme WordPress, vse so bile brez kolofona in navedbe izdajatelja. Predvsem pa so vsi portali striktno izvajali isto uredniško politiko agresivne propagande v prid stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše. Kar je povsem logično, saj je večji del urednikov in urednic teh portalov neposredno povezan z Janševo stranko, v glavnem gre za vidne člane lokalnih odborov SDS.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Štiriindvajset portalov, ki so si po regijskih in demografskih merilih razdelili širjenje stališč SDS, seveda še zdaleč ne pomeni celotne medijske mreže Janševe stranke. Vanjo je treba prišteti še težkokategornike sovražnega govora, diskreditacij in propagande, ki opravljajo svoje naloge na nacionalni ravni: Novo 24, Škandal 24, Siol, Planet TV, Politikis, Požareport, Demokracijo, Časnik in »novi slovenski fašistični medij«, kot je NTA, Nacionalno tiskovno agencijo, imenoval kar njen urednik Aleš Ernecl. V nasprotju z v letih 2017 in 2018 vzpostavljenimi preprostimi portalčki iz WordPressa – izjema je V fokusu – gre v glavnem za multimedijske platforme, ki delujejo na spletnih straneh, družbenih omrežjih in tudi na YouTubu, Nova 24 in Planet TV sta seveda predvsem televiziji, glasilo stranke SDS Demokracija pa tiskana publikacija. Ti kanali so neprimerno dražji od lokalnih portalov, kot je že leta 2018 v Mladini razkril Borut Mekina, pa jih izdatno financirajo madžarski prijatelji Janeza Janše.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Družba
»Veliki vodja se boji, da bi Aleksander Čeferin ustanovil stranko in ogrozil sedanjo oblast«
Za enfant terribla je veljal že v otroštvu. Čeprav prihaja iz urejene meščanske družine, se je družil z ljudmi z družbenega dna. V vojski, kamor ga je vtaknil oče, da bi ga discipliniral, je raje popival z romskimi trubači. Ko je postal odvetnik, je trmasto ubiral svojo smer. Leta 1989 je v natrpani tovarniški hali v Kosovski Mitrovici pro bono pomagal braniti rušenja socializma obtožene rudarje pred smrtno kaznijo. Kljub temu ga danes mediji skrajne desnice zmerjajo z udbašem in komunistom. Zmerjajo tudi preostale člane njegove družine – ker so pač v sorodstvu s Čeferinovim sinom Aleksandrom, predsednikom Uefe, Združenja evropskih nogometnih zvez. Če bo sin šel v politiko, ga bo oče podprl – podprl pa ga bo tudi, če bo dokončal drugi mandat na čelu Uefe, pravi. Podpira tudi hči Petro pri petkovem kolesarjenju in najstarejšega sina Roka na položaju ustavnega sodnika. Medtem pa Peter Čeferin pri 83 letih še naprej bije tudi svoje bitke z establišmentom; kot član odbora za zaščito žvižgačev pomaga posameznikom, ki razkrivajo samovoljo mogočnikov. Zaradi svojih zaslug bo skupaj s Spomenko Hribar po prvomajskih praznikih postal častni meščan Ljubljane. Proti sklepu o podelitvi častnega meščanstva so glasovali le svetniki SDS in NSi.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Zapiranje Slovenije se je začelo v zadnjih dneh vlade Marjana Šarca. Ta je 12. marca 2020 tudi uradno razglasil epidemijo. Takrat so se zaprli šole in vrtci, sprejete so bile prve omejitve javnega življenja. A ministrstvo za delo je že teden dni prej delodajalcem pripravilo pojasnila za lažjo organizacijo dela od doma. Čeprav je bila Šarčeva ekipa že na izhodu, je delovala umirjeno. Tako je s sprejemom interventnega zakona postavila temelje za izplačila pomoči podjetjem in začela izplačevati nadomestila delavcem. Tik pred zdajci je odpovedala koncert italijanskega pevca Andree Bocellija v Stožicah, s čimer je deaktivirala virološko bombo, ki bi zagotovo povzročila katastrofo, primerljivo z izbruhi koronavirusa na nogometnih tekmah v Italiji.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Rekorder Hojs se ne ozira ne epidemijo
Že 13. marca 2020, na dan, ko je prevzela oblast, je Janševa vlada pozvala delodajalce, »naj se, kjer je mogoče, organizira delo od doma, tudi v javni upravi«. Pozive je ponovila ob vsakem naslednjem lockdownu, njeni lastni resorji pa so jih upoštevali zelo različno. Pri čemer ministrstva in njihove podrejene institucije niso tovarne in plavži, ki jih je po ustavitvi strojev zelo težko spet zagnati. Najbolj dosledno so se napotkov o delu od doma držali na ministrstvu za šolstvo, kjer je decembra 2020 na takšen način delalo 84 odstotkov uradnikov in funkcionarjev, še prejšnji mesec pa je delež znašal visokih 76 odstotkov. Podobno skrbni so bili na ministrstvu za kmetijstvo (70 odstotkov zaposlenih na delu od doma decembra 2020 in 72 odstotkov marca 2021), pa za kulturo (75 odstotkov decembra 2020 in 76 prejšnji mesec) in infrastrukturo (76 odstotkov decembra 2020 in 69 marca 2021). Približno polovico zaposlenih so na delo od doma napotili tudi resorji za pravosodje, za javno upravo ter za okolje in prostor. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je lani decembra od doma delalo 50 odstotkov zaposlenih, prejšnji mesec je delež znašal 44 odstotkov.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Po menda preslabo odzivni Šarčevi vladi, po razvitih evropskih državah, ki naj bi se pri nabavah cepiva zarotile proti šibkejšim članicam, pa po zdravstvenih delavcih v cepilnih centrih je Janševa vlada sedaj našla novega dežurnega krivca za svoje grehe – informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta naj bi po mnenju vladnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina z blokiranjem podatkov, ki so jih v elektronskih prijavah na cepljenje že decembra navedli interesenti, onemogočila vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, ki bi na enem mestu zbiral vse podatke o poteku cepljenja in omogočil oblikovanje ustreznih seznamov, kar bi preprečilo preskakovanje čakalnih vrst in bistveno pospešilo postopke. Prelesnikova je v javnem odzivu na Kacinove očitke pojasnila, da je težava nastala, ker vlada vse do danes ni bila sposobna opredeliti natančnega namena, za katerega naj bi porabila prek e-uprave zbrane osebne podatke. Pooblaščenka je še poudarila, da »odgovornost za nastalo situacijo pa da leži izključno na predstavnikih oblasti, ki si celotnega procesa prijavljanja na cepljenje in samega izvajanja več kot očitno niso dovolj učinkovito in organizirano zamislili«.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Konec leta 2020 je v Slovenijo posijal žarek upanja. Po dobrih devetih mesecih življenja z epidemijo covid-19 in kopičenja statistik o žrtvah so prišla prva cepiva. Četrtega decembra je vlada sprejela nacionalno strategijo cepljenja, v kateri je določila logistične podrobnosti, med njimi je opredelila načine skladiščenja in distribucije, oblikovala cepilne centre, predvsem pa je opredelila prednostne skupine prebivalstva, ki naj bi rešilno cepivo prejele najprej. Ovenčan s slavo skorajšnjega zmagovalca proti epidemiji je Janez Janša v oddaji Odmevi na nacionalki zatrdil, da bi »želeno 70-odstotno precepljenost prebivalstva lahko dosegli v pozni pomladi – prej junija kot maja, odvisno od dobav cepiv«.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Bodo po novem kaznivi tudi transparenti, ki so žaljivi do javnih funkcionarjev?
Kakor pri protikoronskih ukrepih se Janševa vlada tudi v debirokratizacijski noveli ni mogla upreti podtikanju kukavičjih jajc s širjenjem pooblastil svojega represivnega aparata. Kot smo v Mladini že obširno pisali, želi s predlogom omenjenega zakona bistveno zmanjšati pravno varstvo državljanov pred policijo v primerih, ko naj bi storili kakšen prekršek. S tem bi med drugim bistveno poenostavili delo policistov, ki pred parlamentom popisujejo protestnice in protestnike.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
V popularni kulturi je dobro poznan koncept kukavičjega jajca, drobcev vsebine, ki jo avtorica ali avtor skrije v svoj izdelek, četudi z njim nima zveze. Risarji zgodnjih Disneyjevih risank so v slednje radi vtaknili kakšno sličico s falusnim simbolom ali golim ženskim telesom, razvpiti metalski bendi so med svoje rife nasneli sublimna satanistična sporočila, programerji Amazonove elektronske asistentke Alexa naj bi robotove odzive obogatili z vrsto legendarnih dovtipov iz priljubljenih serij in filmov (»Alexa, koga boš poklicala? Izganjalce duhov!«). Z enako lahkotnostjo, kakor da bi šlo za neškodljive risanke ali popevke, ki naj bi življenje slehernika naredile malce znosnejše, nas pri sprejemanju izjemno pomembnih predpisov zavaja vlada Janeza Janše. S to razliko, da so velikonočna jajca, ki jih skriva med zapletene paragrafe, tako zelo pokvarjena, da lahko dodobra usmradijo celotno slovensko družbo.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Te dni so mediji polni poročil o nesorazmerjih in krivicah, ki naj bi nastajali pri cepljenju prebivalstva proti koronavirusu. V Hrastniku je cepivo prejel sicer povsem zdrav 24-letnik, ki ne spada v nobeno rizično skupino, po vaseh na Koroškem naj bi na vrsto prihajali že mlajši od 50 let, v Kočevju že cepijo tudi mlajše in povsem zdrave posameznike. Sočasno v Ljubljani še vedno poteka cepljenje starostnikov in ostalih rizičnih skupin, ki jih je določila vlada; šele sedaj na vrsto počasi prihajajo šolniki. V Mariboru pa počasi prehajajo na cepljenje starostnikov pod 70. letom.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Minister odločen, da bo slovenske starostnice in starostnike prepustil trgu
Malokdo je že slišal za štajersko podjetje Spik Ing, investicijski inženiring. Gre za mikrodružbo, ki ne premore niti svoje spletne strani; v letu 2019 so njeni prihodki znašali vsega 846 evrov, redno zaposlenega kadra pa tudi sedaj še nima. Sedanjost podjetja Spik Ing je skromna, je pa njegova prihodnost po zaslugi sedanje oblasti toliko bolj svetla. Družba ima namreč v lasti dve veliki kmetijski parceli pri Hajdini; glede na zemljiško knjigo gre za prvovrstno zemljo, nadvse primerno za setev na primer krmilne pese ali koruze. Toda lastniki malega podjetja so našli način, kako še bolje izkoristiti rodovitno štajersko prst: na njej naj bi zgradili zasebni dom za starejše.
-
10. 3. 2021 | Politika
Operacija SDS na vrhu HSE: 260 milijonov za poravnavo v aferi Teš 6
Teš 6, največja posamična korupcijska afera v dosedanji zgodovini Slovenije, je dobila epilog, s katerim so lastniki nekdanjega Alstoma dokončno priznali očitane nepravilnosti. In pristali, da državnemu HSE, ki je lastnik šoštanjske termoelektrarne, izplačajo 260 milijonov evrov odškodnine. Toliko znaša predlog izvensodne poravnave, ki so ga po informacijah iz dobro obveščenih virov včeraj v največji tajnosti sprejeli nazorniki HSE.
-
Predstavljajte si življenje v majhni državi – recimo nekaj nad dva milijona ljudi, življenjski standard po 30 letih neodvisnosti še kar v redu, visoka centralizacija. Pa se vam zgodi, da resno zbolite, na primer, da si v nesreči hudo, a ne usodno poškodujete hrbtenico in potrebujete zapleteno operacijo. Po letih prepričanja, da vam pravzaprav nič ne manjka, nenadoma spoznate, kako omejene so vaše možnosti. Javnih bolnišnic resda ne manjka, težava pa je, da nimajo ne opreme in ne zdravnikov, ki bi lahko opravili poseg, s katerim bi vam olajšali trpljenje, ki z vsakim dnem postaja neznosnejše. S stisnjenimi zobmi poiščete pomoč v eni od treh luksuznih zasebnih klinik, ki so skoncentrirane v prestolnici, njihova oskrba pa je opisana kot »superiorna« glede na javno mrežo.
-
Po več kratkih stikih med slovenskimi oblastniki in novinarji je evropski parlament pripravil razpravo, med katero naj bi se pred očmi mednarodne javnosti po več kot 15 letih napetosti razčistilo, kdo je resnični uničevalec neodvisnih medijev v Sloveniji. Številni uredniki, novinarji in medijski strokovnjaki so se z zadovoljstvom odzvali vabilu evropskih poslank in poslancev, Janez Janša pa se je soočenju izognil s prozornim izgovorom, da mu okvir razprave, ki je zaradi epidemije potekala prek spleta, ne omogoča poglobljene predstavitve argumentov. Pričakovano, predsednik SDS za svoje početje pač ne misli odgovarjati nikomur. Seveda je enakega mnenja tudi eden njegovih najzvestejših pribočnikov, direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Ta je z brezobzirnimi napadi na novinarje pravzaprav najzaslužnejši za mednarodno sramoto Slovenije na predvečer predsedovanja EU.
-
Začnimo s kratkim kvizom – kaj ima Slovenska tiskovna agencija poleg državnega lastništva skupnega z Nafto Lendava, Luko Koper in Termami Olimia? Odgovor je preprost, prav nič. Zadnja tri so podjetja, ki poslujejo na trgu, zavezana so zakonodaji o gospodarskih družbah in načelom ustvarjanja dobička. STA opravlja povsem drugačno dejavnost, okvire delovanja pa ji določa posebej zanjo spisan zakon. Njeno poslanstvo sta zagotavljanje novičarskega servisa in obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih, nikakor pa kopičenje kapitala. Kljub temu jo namerava vlada Janeza Janše skupaj z delom drugih državnih podjetij po hitrem postopku in brez strokovne, pa tudi širše javne razprave pripojiti demografskemu skladu, v katerem pod krinko skrbi za pokojninsko blagajno sedaj združuje državno premoženje, doslej razpršeno med ZPIZ, KAD, DSU, SDH, Modro zavarovalnico in DUTB.
-
15. 2. 2021 | Politika
Počivalšek načrtuje popolno prenovo SMC, ki bi jo podredil SDS
V urah pred glasovanjem o nezaupnici vladi postajajo jasni motivi predsednika SMC Zdravka Počivalška in njegovi načrti za popolno demontažo stranke ob izdatni pomoči Janševe SDS. Kot smo izvedeli iz virov iz samega vrha SMC, naj bi Počivalšek s pomočjo svojega ključnega svetovalca Sebastjana Jeretiča že nekaj časa pripravljal načrt za rekonstrukcijo stranke, po katerem bi spremenil njeno ime in osnovne programske dokumente in ji tako zgradil novo identiteto; s tem manevrom naj bi Počivalšek želel SMC dokončno odtrgati od intelektualne zapuščine njenih ustanoviteljev na čelu z Mirom Cerarjem in zagotoviti svojo popolno prevlado nad stranko. S spremembo imena – seveda pa bi obdržali SMC-jevo mrežo na terenu – naj bi se Počivalšek želel distancirati od strankine javne podobe, ki jo je sicer s številnimi aferami najbolj omadeževal prav sam.
-
»Ignoriranje temeljnih potreb mladih je najvulgarnejši prezir«
Upor staršev in otrok proti samovolji oblastnikov, ki brez vsake jasne strategije šolarje še vedno zapirajo za štiri stene, je brez dvoma upravičen. Je jasen znak, da je jedro slovenske družbe še zmeraj zdravo, čuteče in občutljivo za stiske najranljivejših. Med strokovnjaki, ki te stiske proučujejo in zdravijo, je tudi dr. Albert Mrgole, psiholog, psihoterapevt in sociolog kulture. Mrgole vzbuja vtis blagega in dobrodušnega moža – a ko beseda nanese na škodo, ki jo mladim povzroča tudi dolgo obdobje socialne izolacije, ne skriva zaskrbljenosti in razočaranja nad ravnanjem aktualne oblasti.
-
Bilo je 18. oktobra 2020 – prav na ta dan je Janez Janša z besedami »najprej so življenja« napovedal razglasitev drugega vala epidemije covid-19 –, ko je minister za delo Janez Cigler Kralj v enem izmed svojih številnih intervjujev zatrdil: »Domovi za starejše oziroma, bom raje govoril o vseh socialnovarstvenih zavodih, so drugi val zagotovo pričakali precej bolj pripravljeni, a tudi v drugačnih okoliščinah.« Razlogov za paniko ni, je v svoji gostobesedni in sladki maniri zatrdil minister, država se je iz prvega vala naučila, kako obvarovati stanovalce domov za starejše, in to s kar »najpreprostejšimi ukrepi, kot so nošenje mask, umivanje rok, nerokovanje in distanca, lahko širjenje virusa v veliki meri preprečimo, zaustavimo ali vsaj upočasnimo.«
-
»Obnašajo se kot kapo v koncentracijskem taborišču«
Če še ne veste: vi ste krivi za bilanco epidemije. Krivi ste, ker se družite z družinskimi člani in prijatelji in ker hodite na obisk k ostareli materi v dom za starejše; krivi ste, ker na sprehodih po gozdovih niste nosili mask; ker ste na črno šli k frizerju, da vam pobarva narastek; ker kolesarite pred parlamentom. Vi ste tisti, ki ste žurali v Zrćah, se opijali po martinovanjih, silvestrovali na ilegalnih žurkah. Vi ste tisti, ki ste premalo dobri za to vlado, ki si je brez demokratičnih volitev prigrabila mandat, da lahko v dobi koronavirusa utrjuje svojo oblast – in ta vlada ve, česa vse ste krivi. Pravzaprav ste krivi že zato, ker ste se rodili, grešni in nepopolni, kakršni ste. Zato vas bo oblast prevzgojila, vam pokazala vaše zablode in vas pregnetla v nov narod, poslušen, hvaležen, ponižen. Lahko sprejmete te namere – lahko pa prisluhnete glasovom razuma, ki opozarjajo, da niste vi krivi, in se vprašate, kdo pa je. Dr. Rajko Muršič je redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
-
Bilo je 18. oktobra 2020, ko je predsednik vlade Janez Janša prek televizijskih zaslonov Slovencem in Slovenkam sporočil, da se uradno začenja novi val epidemije koronavirusne bolezni. Ponovnim strogim omejitvam življenja se ni mogoče izogniti, je povedal: »Najprej so življenja, potem zdravje in nato gospodarstvo.« Od tedaj minevajo natanko trije meseci, doslej je zaradi covid-19 umrlo že več kot 3000 ljudi, po številu mrtvih zaradi te bolezni je na milijon prebivalcev naša država tretja na svetu. Na drugi strani vlada Janeza Janše ne zelo glasno podpira čim bolj nemoteno delovanje podjetij kljub epidemiji in počne vse, da krivulje gospodarske dejavnosti ne bi preveč upadle – zdi se, da tudi za ceno naraščanja krivulj obolelih in umrlih zaradi covida.
-
Zakaj je Zdravko Počivalšek ves čas deloval v prid Term Olimia
Marsikateri izmed slovenskih mogočnikov tudi po več letih ostaja navezan na poslovno okolje, iz katerega je izšel. Ljubljanski župan Zoran Janković še danes s ponosom in tudi z bolečino govori o Mercatorju, nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič še zmeraj spremlja dogajanje v tem podjetju in ima zelo jasna stališča do vsake njegove poslovne poteze. Z enako, če ne še z večjo budnostjo pa nad Termami Olimia, družbo, v kateri si je ustvaril ime, bdi aktualni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Čeprav bi moral biti po zakonu povsem ločen od svojega nekdanjega podjetja, Počivalšek na svojem položaju ves čas ravna tako, da družbo tudi z državnimi sredstvi krepi, hkrati pa jih je postavil na položaj kronskih draguljev v ambicioznih načrtih, ki jih ima s slovenskim turizmom. A ne gre le za predanost bivšemu podjetju. Sploh lahko napišemo, da gre za bivše podjetje?
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Rešujejo življenja, prosijo za drobiž
Epidemija je pokazala, kako pomembni so za skupnost delavci v nekaterih poklicih, ki že leta ostajajo premalo plačani. Medicinske sestre po bolnišnicah in domovih za ostarele, negovalke in strežnice, pa tudi delavci v proizvodnji, prodajalke in čistilke – brez njih bi bila država danes popolnoma ohromljena, škoda, ki jo povzroča covid-19, pa še dosti večja, kot je. A kljub tveganju, ki so mu ti kadri izpostavljeni vsak dan, in izjemni požrtvovalnosti, s katero se spoprijemajo z boleznijo, povečini še vedno niso ustrezno nagrajeni.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Med številnimi aferami, ki so zaznamovale vladni odziv na epidemijo, je nemara najbolj kontroverzno, gotovo pa za prebivalstvo najbolj usodno dogajanje po domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih. Zaradi vrste zgrešenih in zapoznelih odločitev je davek, ki ga je koronavirusna bolezen terjala po teh institucijah, med najvišjimi v svetovnem merilu, Janševa vlada pa si je zato nakopala vrsto očitkov, da je v času krize – namerno ali ne – žrtvovala najšibkejši del populacije.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
»Želim si zgolj, da bi ljudem lahko odprla oči in jim pokazala, kaj ta človek v resnici počne«
Spomenka Hribar je danes za Slovenijo dragocenejša kot kadarkoli. Dragocena je ne zgolj kot priča, temveč kot dejavnik zgodovinskih procesov, ki so oblikovali našo nacionalno bit. Z opozarjanjem na povojne poboje je izzvala jugoslovanski komunizem in nato dejavno sodelovala pri osamosvajanju Slovenije. Leta 1996 je s prelomno knjigo Svet kot zarota izzvala malike slovenske pomladi in prva opozorila na nevarne težnje svojega nekdanjega tesnega sodelavca Janeza Janše. Danes, tik pred 80. rojstnim dnem, neuničljiva filozofinja izziva janšistični avtoritarizem in brani nedotakljiva polja slovenske demokracije. To počne argumentirano in dostojanstveno.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Po odobritvi temeljnega dohodka v višini 700 evrov na mesec in popolni oprostitvi plačil prispevkov za duhovnike je vlada Janeza Janše katoliški cerkvi namenila nov, poseben privilegij: v času praznikov je dovolila ponovno odprtje cerkva in izvajanje verskih obredov. Četudi so izkušnje iz začetka drugega vala pokazale, da so prav cerkve lahko pomembna žarišča okužb, ki se iz njih lahko bliskovito razširijo po okolici.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Družba
Epidemija kot poslovna priložnost
Tudi v času epidemije vlada Janeza Janše ni popustila v svojih prizadevanjih za krepitev položaja zasebnikov v zdravstvu. Četudi daleč največji del bremena spoprijemanja s koronavirusno boleznijo nosijo javni zavodi, ki so zato že dodobra kadrovsko in finančno izčrpani, vlada zamuja s sistemskimi rešitvami na tem področju, obenem pa sredi epidemije vleče poteze, od katerih bodo imela korist predvsem zasebna podjetja na področju zdravstva in sociale. Med njimi si lahko največ obeta poslovni imperij kirurga Marka Bitenca, podpornika Janševe SDS in enega najvplivnejših posameznikov v slovenskem zdravstvu. Pri tem mu izdatno pomagajo tudi vladni prvoborci proti epidemiji covid-19.
