Vasja Jager
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Svet
Slovenija je Vatikanu božično drevo prvič podarila leta 1996, delegacijo, ki jo je sprejel papež Janez Pavel II., pa je vodil tedanji predsednik države Milan Kučan. S simbolno gesto je želel državni vrh izkazati hvaležnost Vatikanu za diplomatsko pomoč pri osamosvojitvi ter za hitro priznanje slovenske neodvisnosti. Vse skupaj je delovalo prisrčno, skoraj naivno, vendar državniško. Kučan in papež sta izmenjala vljudnosti in nikomur ni prišlo na misel, da bi priložnost izkoriščal za ideološka podpihovanja. To je bilo še v nekih drugih časih, davno pred tviterkracijo.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Roman Leljak je porušil spomenik aktivistom NOB in talcem
Župan občine Radenci, propadli poslovnež in uspešni psevdozgodovinar je daleč najbolj ideološko obremenjeni funkcionar na čelu katere od slovenskih občin. Njegov mandat je zaznamoval referendum o preimenovanju Titove ceste, ob županovanju pa najde čas tudi za pripravo »dokumentarnih« filmov, s katerimi predstavlja svojo »resnico« o dogodkih iz druge svetovne vojne. Njegov pogled na to obdobje je skladen s stališči hrvaških proustaških nacionalistov. Nič čudnega, da je nedavno zakuhal nov incident.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Družba
V epidemiji covid-19 številni mali podjetniki in obrtniki propadajo, vrsta samozaposlenih životari iz meseca v mesec, obstaja pa skupina prebivalstva, ki ji vlada Janeza Janše že od pomladi izkazuje posebno skrb in ji izdatno pomaga v stiski. Gre seveda za uslužbence katoliške cerkve, ki vse od prvega vala epidemije prejemajo državne pomoči, nesorazmerno velike glede na preostanek države. Že z naslednjim protikoronskim svežnjem pa naj bi se njihove ugodnosti še povečale.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
Joszef Szajer – gej, ki preganja geje
Večina Evropejcev je zimo pričakala v osami za štirimi stenami, evropski poslanec iz Madžarske Joszef Szajer pa je, osamljen v gluhi bruseljski noči, sklenil, da bo mraz preganjal na posebej izviren način, pa k vragu z omejevanjem socialnih stikov. Toplino je našel v družbi 24 drugih moških, povečini diplomatov, ki so se udeležili skrivne zabave v enem izmed barov v bruseljski gejevski četrti; gnani od pijače in ekstazija so se zabavi prepuščali tako intenzivno, da so vsega vajeni sosedje zaradi hrupa končno poklicali policijo. Še preden je novica o Szajerjevem veseljačenju prišla v javnost, je odstopil s položaja evropskega poslanca, kot razlog za to pa navedel »duševne napore«. Telesni vidik pustolovščine je torej prestal brez težav, kar je dokaj impresivno za 59-letnika.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Družba
Milan Padežnik iz Stranic na Pohorju je marljiv človek, ki si že desetletja služi kruh z lastnimi rokami. Je lastnik družinskega podjetja za občasne prevoze, ima tri avtobuse in poleg sebe zaposlena še dva šoferja. Vse do marca je imel zadosti dela, da je njegovo življenje teklo po do sedaj že dodobra ustaljenih tokovih; nato pa je svet nenadoma zaustavila epidemija koronavirusa. Ljudje so se zaprli za štiri stene, potovanja so bila odpovedana, Padežnikovi avtobusi so obstali v garaži, denarni tokovi so praktično presahnili. Preživetje podjetja je zdaj odvisno skoraj izključno od pomoči, ki mu jo bo namenila država. Ta pomoč pa je v veliki meri prepozna in nezadostna. »Vse do petega svežnja ukrepov za preprečevanje posledic epidemije naša branža ni dobila nobene posebne pomoči, četudi smo med tistimi, ki jih je kriza najhuje prizadela. Prosili smo, dajali pobude, opozarjali, pa nič.« Edina pomoč, ki so jo turistični prevozniki prejeli po prvih štirih protikoronskih svežnjih, so bile subvencije plač zaposlenih, ki čakajo na delo, in skrajšanega delovnega časa, ki jih je prejelo celotno gospodarstvo. V prvem valu je država podjetjem v celoti povrnila stroške plač in prispevkov za zaposlene, ki so čakali na delo, kasneje so določili mejo pri 80 odstotkih povprečne plače. To pomeni, da proračun delodajalcu na posameznega zaposlenega mesečno povrne do 894 evrov neto, morebitno razliko do delavčeve plače mora pokriti sam. A Padežnik pravi, da je »nekaj vendarle bolje kot nič. Glede nadomestil plač moram pošteno reči, da je bila vlada hitra in učinkovita, denar vedno dobimo nakazan že naslednji mesec.« Toda ta denar v težkih časih niti približno ne zadostuje za preživetje njegovega podjetja.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
»Avstrija rešuje podjetja, ne da bi se spraševala, koliko bo to stalo«
Protikoronski svežnji slovenske vlade povzročajo sive lase marsikateremu malemu podjetniku in njegovemu računovodji, medtem pa se sosednja Avstrija z ekonomskimi posledicami epidemije spoprijema precej bolj sistematično. Postopki za uveljavljanje pomoči so preprosti, prijave potekajo prek spleta, nakazila so ažurna – predvsem pa zadostna in nediskriminatorna. Eden od ključnih ljudi pri snovanju in uveljavljanju teh ukrepov je koroški Slovenec Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru zveznega ministrstva za finance.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Politika
Številne razvite države že nekaj tednov ali celo mesecev v boju z epidemijo covid-19 pospešeno uporabljajo hitre antigenske teste. Ti so sicer manj natančni od standardnih PCR-testov, ki pomenijo hrbtenico sistema spremljanja okužb v Sloveniji, so pa bistveno bolj preprosti in njihovi rezultati so znani v nekaj minutah. Posamezniki s potrjeno okužbo so lahko zato nemudoma izolirani, kar pomembno pripomore k preprečevanju širjenja virusa. To ključno prednost hitrih testov je sedaj, šele po več mesecih pozivov, prepoznala tudi vlada. Premier Janša je tako odredil začetek postopkov za morebitno splošno prostovoljno testiranje državljanov in državljank – pri čemer na izvedbeni ravni še ni nič pripravljeno. Ministrstvo za zdravje pa je bolnišnicam predpisalo, da morajo najmanj enkrat na teden testirati celotno zdravstveno osebje, v kratkem naj bi začeli še dvakrat na teden preverjati stanje vseh zaposlenih po domovih za starejše. A zakaj ni Slovenija že prej začela množično uporabljati hitrih antigenskih testov (HAGT)?
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Družba
Pomemben prispevek k omejevanju širjenja koronavirusa bi lahko bil zelo natančen, udoben in hiter test, ki so ga z lastnimi sredstvi razvili strokovnjakinje in strokovnjaki Odseka za sintezno biologijo in imunologijo pri Kemijskem inštitutu. Kot nam je povedala ena izmed njih, izredna profesorica Mojca Benčina, jim je uspelo izboljšati metodo RT-LAMP, na kateri sicer temeljijo PCR-testi; tako so združili najboljše lastnosti teh in hitrih antigenskih testov. »Princip LAMP signal ojača za večmilijonkrat in je v tem primerljiv s PCR, zato je verjetno občutljivejši od antigenskega testa, ki zaznava neposredno virusne delce.« Odvzeti vzorec je lahko tudi slina, za izvedbo reakcije zadostuje že samo grelec vode in termometer, morebitno prisotnost virusa pa razkrije sprememba barve reagenta. Rezultati so znani po približno pol ure, test Kemijskega inštituta pa je ob tem še zelo natančen, pojasnjuje raziskovalka: »Pomembno je, da smo z našim testom zaznali že več posameznikov, ki niso imeli simptomov in za katere je potem PCR-test potrdil, da so dejansko okuženi.« Z razvojem so začeli že marca, konec poletja so začeli delati pri konkretnem projektu – in to z lastnim finančnim vložkom. Šele od novembra se njihova raziskava pokriva iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost za povečanje raziskovalnega programa za raziskave v zvezi s covid-19.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
Nesmiselna in najbolj smiselna življenja
Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Družba
Vse od začetka epidemije koronavirusa vlada, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) javnosti niso predstavljali natančnih podatkov o številu oskrbovancev domov za starejše, ki so umrli z okužbo s covid-19, analitični podatki o dogajanju v domovih so ostali javnosti ves čas nedostopni, čeprav so novinarji že v času prvega vala poskušali priti do njih. Prav tako predstavniki vlade niso predstavili statistik o obsegu preventivnih testiranj, s katerimi naj bi preprečevali širjenje okužb po domovih, javnost pa tudi ni imela dostopa do podatkov, koliko oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov so sprejeli na zdravljenje v bolnišnice. Šele na podlagi teh številk bi javnost lahko ocenila, kako neučinkovita je aktualna vlada v boju zoper virus.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Že v prvem valu epidemije covid-19 so bili domovi za ostarele ključna žarišča bolezni, med njihovimi prebivalci pa največji delež smrtnih žrtev. V pomladnih mesecih so bile okužbe s koronavirusom usodne za 82 oskrbovancev domov za ostarele, kar je bilo okoli 80 odstotkov vseh žrtev, ki jih je epidemija tedaj terjala v Sloveniji. Očitno je bilo, da vlada ne obvladuje položaja v socialnovarstvenih zavodih in da pristojni ne vedo, kako ustaviti pustošenje virusa med starostniki. Domovi so izbruh epidemije pričakali brez ustrezne zaščitne opreme in kadrovsko podhranjeni; za nameček je vlada vztrajala, da morajo okužene stanovalce zadrževati v domu, namesto da bi jih sproti premeščali v bolnišnice. Čeprav bi pričakovali, da bo človeški davek zadostoval za bolj odločen, predvsem pa učinkovit nastop odločevalcev v drugem valu epidemije, se to ni zgodilo. Ceno neodločnosti in nesposobnosti pa s svojimi življenji znova plačujejo starostniki.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Politika
Od kod ta sebičnost in narcisizem?
Pred pol leta je v Šmarju pri Jelšah potekal socialni eksperiment, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. Zaspano kozjansko naselje z manj kot dva tisoč dušami je bilo v prvem valu koronske epidemije rekorder po deležu okužb med prebivalstvom, zaradi česar je bilo nekaj tednov povsem odrezano od sveta. Prihodi in odhodi so bili prepovedani, logistične poti pretrgane, ulice prazne, prebivalci zaprti po svojih domovih. Storitve in dobrine, ki so bile vse dotlej samoumevne, so v »slovenskem Wuhanu« postale nedosegljive; zdravstveni dom ni sprejemal nenujnih primerov, špecerija je stala na policah praznih trgovin, do dragocenih mask in razkužil je bilo skoraj nemogoče priti, stiska starih, bolnih in revnih je postajala nevzdržna. V teh okoliščinah so Šmarčani storili edino, kar jim je preostalo: stopili so skupaj. V izjemno kratkem času se je Šmarje pri Jelšah preoblikovalo v samozadostno komuno, organizirano na temelju solidarnosti, v kateri je vsakdo po najboljših močeh prispeval k skupnemu dobremu.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Svet
Papež pri 83 letih hiti spreminjati katoliško cerkev in svet na bolje
Napredni papež Frančišek si vztrajno prizadeva za prenovo katoliške cerkve. Pred dnevi je v sklopu predavanj TED na Skypu objavil nagovor, v katerem je »vse ljudi vere, ne zgolj krščanske, in vse ljudi blage volje« pozval k skupnim prizadevanjem za ohranitev okolja in vzpostavitev vzdržne gospodarske ureditve. »Gospodarstvo ne more biti omejeno zgolj na proizvodnjo in potrošnjo, temveč mora upoštevati svoj vpliv na okolje in na dostojanstvo ljudi,« je opomnil. »Nihče izmed nas iz sedanje krize ne sme iziti enak, kot je bil doslej ... Naš namen je jasen – v prihodnjih desetih letih zgraditi svet, v katerem bomo lahko zadovoljili potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozili možnosti zanamcev.«
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Družba
»Verjetno se bliža konec naše zgodbe«
Ob ponovnem zapiranju države se med ljudmi razrašča tesnoba. Ponovno se bomo morali za več tednov, nemara mesecev, odpovedati ustaljenemu načinu življenja, omejiti stike na minimum, se zapreti med štiri stene in upati, da bo to dovolj, da ohranimo zdravje. Velik del ljudi ima ob tem še dodatne skrbi – gostinci, neodvisni kulturniki, delavci v koncertni industriji, lastniki kinematografov in fitnesov, zaposleni v turističnih agencijah, prevozniki, frizerji in drugi mali obrtniki, ki jim je prvi val epidemije covid-19 povzročil nepopravljivo škodo, obupano pričakujejo novi lockdown. Glede na njihove izpovedi je jasno: ko se bo mora končala, svet ne bo več isti; po valu zaprtij lokalov, delavnic in trgovin bodo središča naših mest neprimerno bolj prazna, kot smo bili vajeni doslej.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Svet
Papež Frančišek, sin skromnih italijanskih priseljencev v Argentino, že od začetka pontifikata s svojo humanistično držo razburja skrajno desnico in njene privržence, ki se sicer razglašajo za zveste pripadnike katoliške vere. V objavah in govorih v skladu z izvirnim naukom Jezusa iz Nazareta o ljubezni do bližnjega poziva k obrzdanju plenilskega kapitalizma, zmanjšanju socialnih razlik in skrbi za planet, posebno pozornost pa namenja sočutju do beguncev. Konservativni skrajneži, ki katoliško vero izkoriščajo za utrjevanje idej o lastni večvrednosti, so ga zato razglasili za izdajalca in nameščenca zloveščih globalnih elit.
-
Vasja Jager | foto: Željko Stevanić
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Družba
»Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.«
-
Vasja Jager | foto: Uroš Abram
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Družba
»Privatizacija nikakor ni rešitev. Daleč od tega.«
Doc. dr. Antonija Poplas Susič je med najbolj cenjenimi zdravnicami ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v tujini; pred šestimi leti jo je Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine imenovalo za evropsko zdravnico leta. Predava študentom na fakultetah v Ljubljani in na Jesenicah, je avtorica sistema referenčnih ambulant, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Predvsem pa ima neposreden uvid v delovanje javnih zdravstvenih zavodov in tudi koncesionarjev; polnih 27 let je delovala kot družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana, danes je namestnica direktorja, zadnja tri leta ob tem deluje tudi kot koncesionarka v svoji ambulanti. V pogovoru za Mladino je predstavila svoje poglede na težnje po privatizaciji slovenskega zdravstva, pa na kontroverzni, 42 milijonov evrov vredni razpis ministra Gantarja za skrajševanje čakalnih dob in na pozive po izločitvi zdravnikov iz plačnega sistema za javni sektor.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Družba
Bralka Mladine je ena izmed številnih, ki imajo svoje starše nastanjene po domovih za ostarele. Svojo sedemdesetletno mater vidi poredko, vsekakor dosti manj, kakor bi si obe želeli. Zaradi drugega vala epidemije covid-19 so domovi znova pred zaprtjem za zunanji svet, obiski so omejeni na vsega pol ure druženja zunaj domskih prostorov na teden. Materi je vedno težje in močno pogreša svoje domače, zato je hči prosila vodstvo doma, ali bi jo lahko za nekaj časa vzela k sebi. »Tako bi se lahko družili in pogovarjali, jaz pa bi si že prilagodila obveznosti tako, da bi tisti čas skrbela zanjo. Nikamor ne bi hodili in izogibali bi se stikom, pred vrnitvijo pa bi ji plačala test na koronavirus, da bi jo lahko brez skrbi sprejeli nazaj v njen dom za starejše,« pripoveduje bralka.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
Cvet z juga, Simonitijev fikus
Koronska kriza je številne ljudi že spravila ob delo, po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bila brezposelnost avgusta 23 odstotkov višja kot lani. Med dejavnostmi, ki so najbolj občutile nove razmere, je kultura; brez prihodkov je že ostala kopica samozaposlenih. Marsikateri od njih je upravičeno jezen na resornega ministra Vaska Simonitija, ki mu kulturniki očitajo, da zanje ni storil dovolj; toda vsaj eni izbrani kulturni delavki, ki jo je zadnja leta pestil upad posla, je ministrstvo ponudilo rešilno bilko. Gre za Alenko Gotar, nekdanjo predstavnico Slovenije na Eurosongu s pesmijo Cvet z juga, danes pa predvsem vse radikalnejšo članico SDS, ki jo je Simoniti zaposlil v svojem kabinetu.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
Vlada izkorišča koronsko krizo za pospešeno privatizacijo zdravstva in sociale
Enaindvajsetega avgusta sta minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za delo Janez Cigler Kralj skupaj stopila pred novinarske kamere in mikrofone ter zmagoslavno napovedala, da Slovenija po skoraj dveh desetletjih čakanja le dobiva zakon o dolgotrajni oskrbi. Tako naj bi vendarle sistemsko uredili kronično zanemarjano področje skrbi za najstarejše; priskrbeli naj bi dodatna mesta po domovih za starejše, izboljšali že obstoječe zmogljivosti in okrepili storitve pomoči na domu – in vse to zgolj z zanemarljivimi dodatnimi finančnimi bremeni za prebivalstvo. Slišalo se je prelepo, da bi bilo res. Kmalu se je pokazalo, da je bil občutek upravičen.
-
Vasja Jager | foto: Uroš Abram
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Družba
»Vsi so že utrujeni. Predvsem od žaljivega odnosa oblastnikov.«
Prebivalstvo se stara, država pa že dolga leta ne naredi praktično nič, da bi vsem državljanom in državljankam zagotovila, da bodo varno in udobno preživeli zadnje življenjsko obdobje. Domov za starejše je premalo, gneča v sobah je vse večja, raven oskrbe ostaja dostojna zgolj po zaslugi zaposlenih, ki z nadčloveškimi napori skrbijo za stanovalce in stanovalke. Hišica iz kart se je že nevarno zamajala, ko je Slovenijo udaril prvi val koronavirusne bolezni in domove za starejše spremenil v najhujša žarišča krize. Sedaj prihaja jesen, ministrstvo za zdravje pa skuša popraviti zamujeno z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Toda pravnik Jaka Bizjak, nekdanji direktor zasebnega doma za starejše v Ribnici, ki že skoraj desetletje dela na področju socialnega varstva, meni, da bo predstavljena reforma le stežka zaživela v praksi – če pa že bo, bodo njeni učinki kvečjemu še poglobili krizo javne mreže domov za starejše. Kot nekdanji sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je Bizjak iz prve roke spremljal ignoranco politike do starostnikov in njihovih potreb.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Država, v kateri živimo, je demokratična republika. To pomeni, da smo svobodni, dokler smo tudi odgovorni. Lahko se prosto gibamo, lahko izražamo svoja mnenja, lahko se družimo s komerkoli, lahko prosto razpolagamo s svojim premoženjem in svojimi telesi. Vse to lahko počnemo, dokler s svojim početjem in stališči ne ogrožamo ostalih članov skupnosti. Ker živimo v demokraciji, smo polnopravni državljani in državljanke. Demokracija, vladavina ljudstva, pa ni samoumevno stanje, temveč je mogoča le, dokler ustava in pravni red slehernega posameznika varujeta pred izkoriščanjem in maščevanjem tistih, ki imajo več družbene moči od ostalih. V ta namen je v demokratični družbi moč porazdeljena med tri veje oblasti, ki so med seboj strogo ločene: zakonodajno, izvršilno in sodno. To je jamstvo naše svobode in naše varnosti. In sedaj je ogroženo.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
Leto 2008 je bilo prelomno za državo. Po štirih letih je z oblasti sestopila prva vlada, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša. Ta volilnega poraza z majhno razliko ni dobro sprejel; ob razglasitvi neuradnih izidov je ždel v kletnih prostorih strankinega štaba, skrit pred novinarskimi objektivi in snemalniki. Ko se je končno pojavil, je kislega obraza izrekel svojo diagnozo vzrokov za poraz: »Ljubljana je premagala večino Slovenije.« Ter dodal, da bo za lepšo prihodnost države končno treba »upoštevati tudi to, da glas centra šteje enako kot glas vasi«. Tri leta kasneje se je s soprogo Urško izselil iz Ljubljane, se nastanil na kmetiji v Šentilju pri Velenju in se iz meščana prelevil v vaščana.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Družba
V množici kontroverznih slovenskih osebnosti, ki so s svojim delovanjem med drugo svetovno vojno zaznamovale kolektivno zavest naroda, je Lambert Ehrlich ena izmed najspornejših. Ugledni katoliški duhovnik in teolog je bil fanatični antikomunist, zaradi česar je po zasedbi Slovenije dejavno sodeloval z okupatorji. Že pred vojno je ustanovil radikalni katoliški akademski klub Straža, deloval je tudi v društvu Katoliška akcija, leta 1942 pa je za italijanske oblasti spisal razvpito spomenico, v kateri jim je predlagal, naj »omogočijo avtonomno varnostno službo v obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne varnostne straže po vaseh«. Italijani so ga poslušali, Ehrlich pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot ideološki oče domobranskega gibanja; dva izmed kadrovskih virov domobranskih odredov sta bili nato prav Straža in Katoliška akcija. Partizansko gibanje je zato Ehrlicha obsodilo na smrt, maja 1942 je v Ljubljani padel pod streli likvidatorja – in če lahko verjamemo sodobni slovenski RKC, šel naravnost v raj.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Družba
Potepanje po svetu je najboljši način za širjenje obzorij. Včasih pa ni treba iti na drugi konec sveta, da bi človek naletel na kaj, kar mu vzame sapo, zadostuje obisk soseščine. Nekaj takega se je zgodilo našemu bralcu, ki je med oddihom na Hrvaškem v obmorskem kiosku na slepo kupil revijo, za katero se je izkazalo, da je priljubljeno čtivo desničarjev. Na svoje presenečenje je v njej zagledal oglasni objavi, v katerih se je pojavilo pod Alpami razvpito ime – šlo je za nekdanjega playboya in pravnomočno obsojenega goljufa, danes pa amaterskega revizionističnega zgodovinarja in tudi župana občine Radenci, Romana Leljaka.
-
Vasja Jager | foto: Marko Pigac
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Družba
»Če se novinarji ne bomo uprli sedaj, se ne bomo nikoli«
V tem trenutku bi v vsej državi težko našli bolj nehvaležen položaj od vloge predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki jo opravlja novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Po zgledu Madžarske in Poljske skrajna desnica na oblasti izvaja medijsko »reformo«, katere cilja sta demontaža nacionalne radiotelevizije in vzpostavitev dominacije propagandnega aparata stranke SDS. Koronska kriza in bližajoča se recesija dodatno poglabljata krizo medijev, ki neuspešno iščejo odgovore na izzive spleta in družbenih omrežij. Že tako podplačani in demoralizirani novinarji in novinarke so tarče virtualnih likvidacij, ki jih izvajajo vojske spletnih trolov; napetosti postajajo nevzdržne, sovražni govor že kliče po krvi. Opravljanje novinarskega poslanstva postaja vse težje, javnost pa vedno bolj ranljiva za nepreverjene informacije in lažne novice. Edino upanje za obrambo demokracije sta vzpostavitev naravnega zavezništva med novinarji in državljani ter odločna akcija za zaščito neodvisnega in kritičnega novinarstva, poudarja Lesjak Tuškova. Ki je na lastni koži občutila maščevalnost politično motiviranih skrajnežev.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Družba
Janša ustanavlja inštitut, ki bo na novo napisal zgodovino izvora Slovencev
Šestega avgusta je stranka SDS v kulturnem domu v Bovcu pripravila tradicionalni vsakoletni posvet zagovornikov psevdoznanstvene venetske teorije, po kateri Slovenci nismo potomci Slovanov, temveč na prostoru pod Alpami živimo že od kamene dobe. Kakor vsa leta doslej so se ga udeležili ljubiteljski zgodovinarji iz Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma in društva Raziskovalci evropskega staroselstva, poleg njih pa je nastopil tudi Janez Janša, veliki navdušenec nad teorijami o slovenskem staroselstvu. Po poročanju spletne strani SDS je predsednik slovenske vlade zbrane domoljube razveselil s pomembnim oznanilom in »ob 10. letnici preučevanj slovenskega staroselstva napovedal inštitut, ki bo preučeval ta pomembna zgodovinska vprašanja«.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
Politiki na RTV Slovenija vstop začasno prepovedan
»Medijska zakonodaja bo brez dvoma še vroča tema. Ob čedalje ostrejših in strupenih napadih na novinarje so tudi pred nami številne profesionalne in osebne preizkušnje. Ne bežimo pred odgovornostjo, nismo nezmotljivi, pa tudi žrtve ne. Rdeči barabin me je v elektronskem sporočilu ta teden naslovil gledalec in med drugim zapisal: Kje se te da srečati, da ti v obraz povem, kakšen izmeček si. Tukaj sem, tukaj smo, za dober javni servis.« S temi besedami je 25. julija novinar TV Slovenija Dejan Ladika sklenil redno sobotno oddajo Utrip. V ozadju njegovih besed so se izmenjavale slike novinarjev in drugih ustvarjalcev RTV Slovenija. Ob dosedanjih poskusih podreditve RTV Slovenija se je le redko zgodilo, da bi njeni ustvarjalci postavili tako jasno ogledalo oblasti. A Ladika ni sam in ni edini, ki se je odločil, da bo stopil tudi javno v bran javnega servisa. RTV ima dovolj političnega nasilja.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Družba
Zadnjica pripadnika Slovenske vojske sporoča: »Pridi in si vzemi!«
Septembra 480 pred našim štetjem se je v soteski Termopile, ozkem pasu med morjem in hribi ob obali osrednje Grčije, trlo vojščakov. Okoli sedem tisoč grških hoplitov, zbranih iz različnih mestnih držav, se je postavilo po robu trumi napadalcev iz mogočnega perzijskega imperija, ki je po sodobnih ocenah štela približno 300 tisoč mož. Grki niso imeli nobenih možnosti – in tega sta se zavedali obe strani. Toda ko je perzijski kralj Kserks prek slov zahteval, naj mu nadležni branilci izročijo orožje, je grški poveljnik, Špartanec Leonidas, ki je poveljeval 300 elitnim vojščakom, gladko odsekal: »Molon labe!« Ali po slovensko: »Pridi in si vzemi!«
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
»Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«
Pred dvema letoma je nemalo prahu dvignil natečaj strankarskega glasila SDS Demokracija za »domoljubno« pravljico. Pred nekaj tedni pa se je indoktrinacije otrok na poseben način lotila revija Mavrica, katoliška različica Cicibana, ki jo izdaja založba Družina. V številkah za maj in junij je objavila strip o Lojzetu Grozdetu, ki so ga leta 1943 zaradi suma delovanja za domobrance ubili partizani. Zgodbo je priredil igralec Gregor Čušin, narisal jo je ilustrator Damijan Stepančič. Spekter ustvarjanja tega je širok, sodeluje tudi z Mladino. »Če me kdo prosi, naj narišem strip, se projekta lotim izključno profesionalno, brez ideološkega ali političnega opredeljevanja. Zanima me le, kako najkakovostneje izraziti scenarij, s katerim se ukvarjam,« je povedal.