Vasja Jager
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Negativna selekcija kot ključna zapoved političnega kadrovanja
Februarja 2007 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala tradicionalna Ema, izbor za pesem, ki naj bi predstavljala Slovenijo na tekmovanju Pesem Evrovizije. Med nastopajočimi je bila tudi širši javnosti dotlej bolj ali manj neznana operna sopranistka Alenka Gotar, ki je s skladbo Cvet z juga premagala cvetober slovenske glasbene scene; na evrovizijskem tekmovanju v Helsinkih se je kasneje uvrstila na 15. mesto. A to je bil hkrati tudi vrhunec pevske kariere Gotarjeve, uspeh pa ji je – kot vsakemu drugemu zmagovalcu Eme – v celoti omogočila prav javna radiotelevizija, ki je izvedla izbor Ema ter zmagovalki izplačala pripadajoči honorar in pokrila vse stroške njenega bivanja in nastopa na Finskem. Naključje ali ne, Sloveniji je v tistem času vladala prva vlada Janeza Janše, projekt Ema pa je na RTV vodil Igor Pirkovič, avtor himne stranke SDS, danes eden izmed njenih kandidatov za generalnega direktorja nacionalke, avtor letošnje državne proslave, že leta v novinarja preoblečen strankarski »vojščak« SDS, ki pa ga vodstvo nacionalne televizije ves čas nekako s stisnjenimi zobmi tolerira. In v objem Janševe stranke se je zatekla tudi Alenka Gotar, kar se ji je bogato obrestovalo.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
Pol leta pogojno za Janševega bankirja
Hauc, ki ga je leta 2011 na čelo tedaj druge največje državne banke imenovala tedanja vlada Janeza Janše, je prvi in za zdaj edini pravnomočno obsojeni predsednik uprave katere izmed državnih bank. Okrožno sodišče v Murski Soboti mu je prisodilo šest mesecev pogojne kazni zaradi žaljivih izjav v medijih, s katerimi je skušal očitke o prikrivanju pranja denarja za italijanske stranke NKBM – kot je razkrila preiskava Mladininih in italijanskih novinarjev, so imeli številni zveze z mafijo – prevaliti na uslužbenko Vesno Rožanc. V resnici je bila njena vloga drugačna, kot izhaja iz razsodbe sodišča, pa je bil osrednji krivec za sistematično prikrivanje poslov z mafijci prav Janšev bankir Hauc.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Družba
Novinarske organizacije so v sredo skupaj z organizatorji protivladnih protestov prvič v zgodovini sodobne Slovenije organizirale javne proteste zoper napad na slovenski medijski prostor, ki ga odkrito vodi vlada SDS, NSi, DeSUS in SMC. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi se protesta, bil je na Trgu republike, udeležilo toliko profesionalnih novinarjev iz različnih medijskih hiš (Dela, Dnevnika, Večera, Mladine, POP TV, Kanala A, Radia Študent, Primorskih novic …), ki so prišli podpreti svoje kolege s TV Slovenija, Radia Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA); slednji so na protestu nastopili tudi s svojimi govori.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
»Reforma«, utemeljena na lažeh
Minister Simoniti je bil pred nastopom mandata član civilnodružbene skupine glasNO!, ki je bila ustanovljena z namenom varovanja novinarja Jožeta Možine; gibanje je RTV obtoževalo »cenzure in omejevanja svobode javne besede«. Toda Možina še naprej nemoteno deluje, enako velja za nekatere druge SDS naklonjene prepoznavne obraze nacionalke. Sam Janša pa je bil še v času, ko je bil v opoziciji, reden gost v oddajah TV Slovenija; ta je z njim opravila več pogovorov kot s tedanjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Tudi preiskovalna oddaja Tarča, ki se je zaradi razkritij nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v času epidemije covid-19 znašla v Janševi nemilosti, ima enaka merila za vse; tako je med drugim pripravila posebni oddaji o domnevnem iranskem pranju denarja v NLB in o vzrokih za nastanek bančne luknje.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Kakor vsi avtokratski politiki ima tudi Janez Janša velike težave z neodvisnimi mediji, ki nastavljajo ogledalo njegovi politiki. Zato ni nič čudnega, da predsednik SDS že tako rekoč, odkar je stopil na politično pot, išče načine, kako vplivati na poročanje medijev in s tem na svojo podobo v javnosti. Po več letih sistematičnih pritiskov so zdaj Janševi načrti tik pred uresničitvijo, zadnji korak pa je preoblikovanje treh ključnih zakonov – o RTV, o STA in zakona o medijih –, s katerimi si bo vladajoča politika poskušala podrediti slovensko medijsko krajino. Janša je pri tem že skoraj boleče neizviren in predvidljiv; njegova »reforma« zvesto posnema modela, po katerih so si medije podredili populisti na Poljskem in Madžarskem.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Pritiski vladajoče skrajne desnice na nacionalno radiotelevizijo so vse bolj brutalni. Premier Janez Janša prek Twitterja vodi odkrito besedno vojno z novinarji in novinarkami ter tudi samim vodstvom RTV Slovenija. Njegovemu zgledu praviloma sledi vojska spletnih trolov SDS, ki vodjeve izjave podkrepijo z množičnimi izlivi primitivnega sovražnega govora. Skrajneže seveda moti, da RTV pri svojem delu še vedno sledi načelu zagotavljanja pluralnosti pogledov; nacionalka kljub vsem pritiskom in notranjim razlikam še vedno pripravlja tako do vlade kritične – na primer razkritja preiskovalnih novinarjev oddaje Tarča glede nabav zaščitne opreme – kot tudi Janši in njegovim podpornikom naklonjene vsebine, ki jih zagotavlja na primer oddaja Pričevalci.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Družba
Mateja Ratej: »Tako močna je bila polarizacija med Slovenci samo še pred drugo svetovno vojno«
Ne, ne drži, da so bili borci Pohorskega bataljona neodvisni katoliško usmerjeni domoljubi. Ne drži, da sta Roman Leljak in Andrej Šiško kredibilna strokovnjaka za slovensko zgodovino. Ne drži, da so protijanševski protestniki nasledniki esesovskih kolesarskih jurišnikov. Ne drži, da so pozivi »Smrt janšizmu« klici po uboju predsednika vlade. Ne drži, da potrebujemo politično skonstruirano spravo med različnimi pogledi. In ne drži, da zagovorniki odprte in pluralne družbe uživajo v pregrešno dragih ribjih ikrah. Dr. Mateja Ratej iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), avtorica več knjig o burnih, nevarnih in marsičem prelomnih letih med svetovnima vojnama, strokovnjakinja za hitlerizem na Štajerskem, v pogovoru za Mladino znova počne tisto, kar je George Orwell označil za ključno revolucionarno dejanje – govori resnico v času laži.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
V zimskih mesecih, neposredno po padcu vlade Marjana Šarca, ko je Janša začenjal pogovore o oblikovanju svoje koalicije, je 75 uglednih akademikov in akademičark v skupni izjavi javnost opozorilo na nevarnosti krepitve skrajne desnice v Sloveniji. Prvopodpisani, sociolog Rudi Rizman, je nato 18. februarja gostoval v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija, v kateri je izrekel ostro kritiko na račun Janše in njegove stranke. Med drugim je dejal: »Da pride na čelo vlade stranka oziroma njen voditelj, ki v bistvu zagovarja avtoritativne ideje, ki ga financira tuja stranka oziroma tuj režim, tu mislimo seveda na madžarskega, in seveda kot tak pospešuje politično retoriko, ki se opira na ksenofobijo, izključevanje in nasprotovanje pravni državi – to dejstvo je seveda srhljivo. Dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine.«
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
V Mladini smo razkrili, da je v času epidemije po domovih za starejše potekalo razvrščanje oskrbovancev na sezname za paliativno oskrbo, pri čemer so bili mnogi starostniki vnaprej ocenjeni kot neprimerni za napotitev v bolnišnice v primeru okužbe s koronavirusom. To je v skladu s statističnimi podatki, po katerih se je v bolnišnicah dejansko zdravil le manjši del okuženih starostnikov. Sume o neustreznem in netransparentnem razvrščanju teh ljudi so prejšnji teden dodatno okrepila razkritja oddaje Tarča, v kateri so bile med drugim predstavljene izpovedi ogorčenih svojcev in negovalnega osebja po domovih.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
»Ti prasica uničuješ tuje življenje živiš na tuj račun kako te ni sram ... Nisi za drugo da bi te fuknal levom v živalskem vrtu ... Šest tisočkrat z gajžlo čez gobec drugo si ne zaslužiš prasica.« Tako se glasi nekaj odlomkov iz grozilnega dopisa, ki ga je prvi dan junija, takoj po vrnitvi z dopusta, prejela preiskovalna novinarka, koprska dopisnica Televizije Slovenija Eugenija Carl. Pismu je bila priložena ovojnica, iz katere se je usul bel prah, ki ga je novinarka opisala kot »dražečega, pečeta me grlo in nos, kašljam, oči se mi solzijo, okus v ustih je slan in grenak«. Njeno hišo so nemudoma zastražili policisti, tehniki v skafandrih so odvzeli vzorec sumljive snovi, Carlova pa je večji del dneva preživela v karanteni.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Kot v obeh prejšnjih mandatih tudi tokrat Janševa vlada izvaja kadrovske menjave po politični liniji v ključnih državnih ustanovah. Potem ko je po hitrem postopku svoje ljudi postavila na čelo Sove, policije, vojske, NIJZ in statističnega urada, je okrepila vpliv na delovanje Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), ki še vedno razpolaga s precejšnjim premoženjem v delnicah in nepremičninah.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Družba
Pred turistično sezono se pojavljajo številna vprašanja glede turističnih vavčerjev, s katerimi bo država deloma subvencionirala potrošnjo domačih gostov v turističnih obratih. Gre za ukrep, ki bo državni proračun stal približno 345 milijonov evrov, kar je največja takšna državna intervencija v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem pa v javnost prihajajo posamezna poročila o nesporazumih pri rezervacijah in tudi o poskusih zlorab sistema. Vendarle turistični ponudniki in ekonomska stroka menijo, da gre za ukrep, ki se bo po začetnih otroških boleznih izkazal za učinkovitega. Pri čemer je Janšev »New Deal za turizem« lahko zgolj dobrodošel prvi korak pri korenitem prestrukturiranju panoge glede na zahteve sodobnega potrošnika in resničnost postkoronskega sveta.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Kot opozarja zgodovinar Gabrič, so k tovrstnemu početju nagnjeni tudi »tisti Italijani, ki izkoriščajo žrtve fojb za svoje namene, pa si dejanske raziskave tega, kaj fojbe v resnici skrivajo, niti ne želijo«. Vendarle pa je historični revizionizem posebej značilen za nekdanje socialistične države vzhodne Evrope, ki se ne morejo sprijazniti s svojo preteklostjo. Pri italijanskem problematiziranju fojb gre predvsem za provokacije, desni populisti pa sedaj po vzhodni Evropi na veliko spreminjajo svoje povsem ideološke poglede na preteklost v uradno zgodovinopisje svojih držav.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Trinajstega maja se je že tako razdrobljena slovenska stvarnost še na novo razcepila na dvoje. Na eni strani je nastala Slovenija, v kateri se je velika večina prebivalstva ukvarjala s ponovno vzpostavitvijo svojih življenj po epidemiji koronavirusne bolezni; gostinci in frizerji so se pripravljali na ponovno odprtje lokalov, otroci so se učili na daljavo, presstitutke smo snovali svoje zarote. Bila je mirna, glede na okoliščine skoraj zaspana, vsekakor pa ne praznična sreda. Medtem pa je v neki drugi stvarnosti predsednik slovenske vlade Janez Janša tvital o polaganju vencev na grobove padlih junakov zgodovine.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Radenski župan, revizionistični samooklicani zgodovinar Roman Leljak, je končno – vsaj za zdaj – dosegel svoje. Pred časom je napovedal preimenovanje Titove ulice v Ulico dr. Anteja Šarića, a ogorčeni prebivalci so mu načrte prekrižali, saj so se uprli s peticijo. Po polemikah in poskusih diskreditacije njenih podpisnikov, ki so se odzvali s kolesarskim protestom, je Leljak spremenil načrte – sklenil je, da se bo maršalova ulica po novem imenovala Ulica slovenske osamosvojitve. Toda njegov predlog ni pomiril vznemirjenih podpisnikov, ti želijo, da se v Radencih ohrani ulica s Titovim imenom.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Pred dvema tednoma smo v Mladini razkrili, da so med epidemijo covid-19 domove za starejše obiskovali koordinatorji ministrstva za zdravje in preučevali kartoteke stanovalcev, da bi vnaprej določili, kateri bi bili v primeru okužb primerni za zdravljenje v bolnišnicah in kateri ne. Razkritje je pomembno glede na podatke o nenavadni, v svetovnem merilu izjemno visoki stopnji smrtnosti zaradi koronavirusa med oskrbovanci slovenskih domov za starejše. Čeprav se je v množici uradnih podatkov vse težje znajti, pa ni mogoče zanikati, da je pomemben del teh starostnikov umrl kar v omenjenih domovih – kljub zatrjevanju odločevalcev, da je bolnišnično zdravljenje na voljo vsakomur, ki ga potrebuje. Kljub temu je ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, odločno zanikalo, da bi ocene njegovih koordinatorjev pomenile podlago, na kateri bi posameznim bolnikom odrekli sprejeme v bolnišnice.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
»Sklenila sem, da tega v našem domu ne bomo delali!«
Vlada, pa tudi druge institucije so bile že sredi epidemije seznanjene s stisko domov za ostarele in spornimi vidiki razvrščanja stanovalcev glede na njihovo »perspektivnost« za bolnišnično zdravljenje. Direktorica Doma starejših Tezno Jasna Cajnko je v začetku aprila na predsednika vlade Janeza Janšo, ministrstvi za delo in za zdravje ter na predsednika republike Boruta Pahorja in varuha človekovih pravic Petra Svetino naslovila dopis, v katerem je opozorila, da ne more sprejeti odgovornosti za ukrepe, ki se izvajajo po domovih za ostarele. »Odločitev, da starostnikom, ki bivajo v domovih za ostarele, ni omogočeno in/ali je celo onemogočeno zdravljenje, ki se zaradi zahtevnosti poteka bolezni za druge državljane izvaja in nudi na sekundarni in celo tercialni zdravstveni ravni, se mi zdi nesprejemljiva,« je med drugim zapisala.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Domovi za starejše so bili med epidemijo covid-19 žarišče okužb, njihovi stanovalci pa pomenijo daleč največji delež vseh, ki so umrli za novo boleznijo in z njo povezanimi zapleti. Kot so razkrili novinarji Dnevnika, so po podatkih do 4. maja ti starostniki pomenili skoraj 80 odstotkov vseh slovenskih žrtev koronavirusne bolezni. Od skupaj 78 stanovalcev domov za starejše, ki jih je pokončala ta bolezen, pa jih je le deset umrlo v bolnišnicah. Vsi preostali so konec dočakali vsak v svojem varstvenem zavodu – čeprav so predstavniki vlade in stroke zatrjevali, da je intenzivna nega v bolnišnici na voljo vsakomur, ki jo potrebuje.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
»V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«
Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
V javnost prihajajo nove podrobnosti o preplačanih nakupih mask in druge opreme za spopadanje z epidemijo covid-19, večina očitkov pa je usmerjena v ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Upravičeno, saj je prav Počivalškov resor, pod katerega spada zavod za blagovne rezerve, prevzel nase breme omenjenih nabav, s tem pa velik del odgovornosti zanje – in za sporne prakse, do katerih je pri tem prihajalo. Toda minister za gospodarstvo je zgolj eden od vidnih članov vlade, v katere je prst uperil žvižgač Ivan Gale. Iz njegovih razkritij, in tudi iz javno dostopnih informacij, pa je videti, da je zelo pomembno vlogo v ozadju ves čas igrala vidna članica SDS, predsednica strankinega odbora za zdravstvo Jelka Godec.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Družba
»Vsako življenje je dragoceno – vse družbe, ki so na to pozabile, so se soočile s katastrofo.«
Štriindvajsetega aprila so zaposleni v domovih za ostarele po vsej Sloveniji sočasno zapustili svoje ustanove in se pokazali javnosti – izmučeni, podplačani, razočarani in jezni. Za petnajst minut so medicinske sestre, negovalke, fizioterapevti, direktorice in direktorji skupaj stali pred poslopji, v katerih odrinjeni od sveta množice starostnikov v negotovosti in tesnobi čakajo na konec epidemije. Po volji vladnih birokratov in zdravstvenih svetovalcev prepuščeni iznajdljivosti svojih skrbnikov v domovih za ostarele, ki lahko samo nemočno gledajo, kadar okužba s koranavirusom pri katerem od njihovih varovancev preide v resno fazo. Prazne postelje in ventilatorji v bolnišnicah pa ostajajo rezervirani za vse druge, za mlajše in močnejše, za tiste, ki s svojim delom in prispevki še lahko kaj dajo tej državi – in politikom, ki v času epidemije vehementno odločajo o človeških usodah, omejenih na statistiko.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Ukrepi iz vladnih mega protikoronskih zakonov, s katerimi naj bi preprečili zlom gospodarstva, so premalo obsežni, preveč zapleteni in neživljenjski, da bi pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Za veliko noč je številne državljane in državljanke, ki ne pripadajo katoliški cerkvi, presenetila poslanica, s katero je narod sredi epidemije koronavirusa nagovoril predsednik vlade Janez Janša. Zgolj dva odstavka dolg nagovor je bil poln sklicev na »Boga« in »Gospoda«, ki naj bi nam zdaj stal ob strani in s čigar pomočjo naj bi Slovenija srečno prebrodila preizkušnjo. Takšne poslanice ni objavil še nobeden od dosedanjih voditeljev v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je ustavno določena ločitev verskih skupnosti od države.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena v ukrepe izolacije zaradi epidemije koronavirusne bolezni, vlada Janeza Janše izvaja enega najdražjih sklopov javnega naročanja v zadnjih letih. Za nabavo zaščitne in medicinske opreme za boj proti koronavirusu je država v zadnjem mesecu oddala za skoraj 200 milijonov evrov javnih naročil – za primerjavo, to je krepko več, kot smo davkoplačevalci odšteli za razvpiti šentviški predor (132 milijonov), pa za projekt uvajanja elektronskega cestninjenja (100 milijonov) in za sanacijo vseh slovenskih javnih bolnišnic (136 milijonov). V času, ko pomemben del državljanov in državljank že z negotovostjo pogleduje v prihodnost in se sprašuje, od česa bo živel, nekateri pred našimi očmi in v imenu stiske sklepajo sanjske kupčije.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Družba
Koronska nabirka: pomagajte duhovnikom
V času epidemije se najranljivejše skupine prebivalstva sprašujejo, kako bodo živele prihodnje mesece. Kot je opozoril Inštitut 8. marec, bodo iz interventnih zakonov, ki jih za pomoč gospodarstvu pripravlja vlada, izpadli samozaposleni v kulturi pa mladi starši, ki so uveljavljali pravico do polovičnega plačila prispevkov, in vrsta prekarcev, ki niso samostojni podjetniki.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
V tem trenutku v vsej državi ni bolj ranljive, zmedene in prestrašene skupine od starostnikov. V poplavi bombastičnih, dostikrat nasprotujočih si informacij med redkimi preverjenimi podatki izstopa dejstvo, da koronavirus najhuje ogroža najstarejše člane družbe. Ti bi morali biti zato še posebej zaščiteni. A dejstva so drugačna: čeprav je širjenje bolezni po širši skupnosti razmeroma dobro omejeno, je virus našel pot v sistem oskrbe starostnikov, posamezni domovi za starejše pa so postali svojevrstni otoki, po katerih pustoši. Ko so v torek zdravstveni delavci potrdili 35 novih okužb, jih je bilo 33 ugotovljenih med stanovalci in oskrbniki domov za starejše. Šele pod pritiskom javnosti je vlada začela spreminjati odnos do starostnikov. A vmes se je bolezen v marsikaterem domu upokojencev že nevarno razširila.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Stiskanje javnega zdravstva, zasebnikom pa denar
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ta teden opozoril, da vseh svojih obveznosti ne bo mogel kriti iz lastnih sredstev. Zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti in ukrepov vlade, s katerimi je pravne in fizične osebe oprostila plačevanja zdravstvenih prispevkov, naj bi se letos v blagajno zavoda nateklo za 215 milijonov evrov manj prihodkov od načrtovanega, zato zavod predlaga, da se z interventnim zakonom zavodu iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, tako kot je to zagotovljeno zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ob tem so v Zavodu opomnili, da vlada in državni zbor njihovih predlogov nista vključila v interventni zakon, zato so izvajalci zdravstvenih storitev zaskrbljeni glede nujno potrebnih možnosti za delovanje zdravstvenega sistema v tem letu. A ob tem je treba opozoriti, da vlada ni spremenila načina obračunavanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ni obvezala zasebnih zavarovalnic, da morajo vsa presežna sredstva preusmeriti v javno blagajno. Ne samo to: za javno zdravstvo ni namenila dodatnih sredstev, vse zasebne zdravstvene ordinacije, ki so organizirane kot zasebna podjetja, pa bodo deležne državne pomoči – pri čemer jih je večina v teh razmerah zgolj zaprla vrata, država pa v nasprotju s prenekatero evropsko državo ni zahtevala od njih, da se morajo vključiti v delo javne službe s svojimi zmogljivostmi in kadri.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Politika
Najprej so prišli po novinarje
Novinarka Večera Klara Širovnik je eden izmed obrazov prihodnosti tega poklica. V želji po obveščanju javnosti se ne boji spustiti na samo družbeno dno; velikega zanimanja deležne reportaže o prostitutkah, narkomanih in beguncih so ji prinesle nagrado Društva novinarjev Slovenije za najboljšo mlado novinarko. Širovnikova kljub mladosti razume, da je novinarstvo odgovorno poslanstvo služenja skupnosti in ne zgolj poklic. K temu poslanstvu sodi tudi nadziranje političnih in kapitalskih elit in opozarjanje na sistemske krivice – toda v sedanjem trenutku za oblast v Sloveniji ni večjega greha kakor izpolnjevanje tega poslanstva. Večerova novinarka je le najnovejša med namišljenimi nasprotniki Janeza Janše, ki so to občutili na svoji koži.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Politika
S selitvijo v vladno palačo, v pisarno premiera, se predsednik Janez Janša umika iz državnega zbora. Lahko si predstavljamo njegovo olajšanje; funkcija poslanca je bila ambicioznemu Janši pod častjo, česar niti ni pretirano skrival – po evidenci aplikacije Parlameter se je v svojem mandatu udeležil le 73 vseh odstotkov sej, s čimer je bil med najmanj aktivnimi predstavniki ljudstva, na 84. mestu med 90 poslankami in poslanci. Veliko praznino, ki bo v državnem zboru zazijala z odhodom predsednika SDS, pa bo v strankini poslanski skupini kot Janševa zamenjava skušal nadomestiti 41-letni Janez Moškrič.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Politika
Rodijo ga 25. novembra 1957, mati je učiteljica iz Zasavja, oče kmet, kozjanski domačin. Živijo v izrazito ruralnem okolju, umeščenem ob mejno reko Sotlo, onkraj katere se raztezajo griči Hrvaškega Zagorja. Nekaj kilometrov od vasi so naravni vrelci zdravilne vode, v katere se hodijo namakat domačini. Iz njih bo kasneje zrasel današnji zdraviliški kompleks, ki bo usodno zaznamoval poklicno pot Zdravka Počivalška. Družina – Zdravko ni edinec, ima še sestro – živi na gruntu v neposredni bližini znamenitega minoritskega samostana v Olimju; tamkajšnji patri jo imajo še danes v čislih. Kmetija Počivalškovih je za tiste čase kar velika, obdelujejo polja in vinograd, v hlevu je okoli 20 glav govedi, tako da jim dela zlepa ne zmanjka. Družina ni pretirano verna, kljub bližini Brozovega Kumrovca pa tudi ne preveč rdeča. Mali Zdravko je dosledno vzgojen v kmečkem duhu; od najbolj ranega otroštva pomaga pri vseh opravilih in izkazuje delovno vnemo, ki ga potem zaznamuje vse življenje. Še danes se menda najbolj sprosti, ko pred odhodom v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo, počisti hlev.
