Vasja Jager
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Družba
Jemljemo revnim, dajemo bogatim
Da je Slovenija socialna država, je zapisano v ustavi. To v praksi pomeni, da mora država s proračunskim denarjem skrbeti za najšibkejše skupine prebivalstva in jim zagotavljati človeka vredno življenje. Precej preprosto in nedvoumno načelo, ki pa ga vladajoči politiki nekako uspe razložiti vsakič drugače. Posledica najnovejše razlage je odprava dodatka za delovno aktivnost, ki so ga doslej dobivali prejemniki socialne pomoči, ki rok ne držijo križem, ampak delajo – vendar jim to delo ne prinese zaslužka ali pa vsaj ne zadosti, da ne bi bili več revni. Zato je država njihova prizadevanja nagrajevala z omenjenim dodatkom, ki so ga prejeli skupaj s socialno pomočjo; za samsko osebo je znašal skromnih sto evrov.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Družba
Tudi letos so slovenske turistične destinacije preplavile trume obiskovalcev. Še pred začetkom uradne sezone, maja, so po podatkih Statističnega urada turistični nastanitveni obrati zabeležili več kot 500.000 prihodov in nad 1,1 milijona prenočitev, večinoma gostov iz tujine, zlasti iz Nemčije, Avstrije, Italije, ZDA in Velike Britanije. Posebej velik je naval na gorske občine, ki so skupaj ustvarile skoraj četrtino vseh prenočitev. O novi rekordni turistični sezoni tako znova poročajo z Bleda, kjer je bilo junija osem odstotkov več prenočitev kot lani, število postelj, ki so na voljo gostom, pa je že preseglo število prebivalcev. Med podjetneži, ki si ob tem manejo roke, pa so tudi katoliški duhovniki.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Družba
Recimo, da ste nedavno začutili, da ste v duševni krizi. Morda se vam je zgodilo kaj usodnega, nemara ste pregoreli ali pa ste tesnobni, lahko pa, da ste se šele zdaj zavedeli podzavestnih vzorcev, ki vam spodjedajo življenje. Skratka, spoznali ste, da tako ne želite več živeti in da potrebujete pomoč, pa ste se končno odločili, da boste šli na psihoterapijo. In kaj boste storili? Če ni prehudo in niste nevarni sebi in okolici, skoraj zagotovo ne boste šli k zdravniku, temveč boste rešitev poiskali na spletu. Kjer boste naleteli na nepregledno množico posameznikov in posameznic, ki oglašujejo najrazličnejše metode zdravljenja duševnih stisk. Morda boste med njimi izbrali tistega, ki je nedavno na vas naredil vtis v kakšni pogovorni oddaji. Mogoče se boste odločili za tistega, ki vam v najkrajšem času jamči najbolj bombastičen uspeh. Nemara pa boste šli k tistemu, pri katerem vas pritegne že spletna stran, ob kateri boste začutili, da ste prišli na pravi naslov. V vsakem primeru boste skoraj zagotovo pristali na kavču človeka, ki za brskanje po vaši duševnosti nima formalno zahtevane izobrazbe.
-
9. 7. 2019 | Družba
Igor Papič: Profesorji smo znani po tem, da imamo velik ego
Ljubljanska univerza je častitljiva ustanova, ki letos praznuje stoletnico obstoja; temu primerno so njeni rektorji praviloma starejši možje, le redko kateri je štel pod šesdeset let, vsi pa so bili zavezani tradiciji. Slednjo globoko spoštuje tudi sedanji rektor Igor Papič, s 53 leti drugi najmlajši rektor v njeni zgodovini, ki pa je po duši vendarle roker, zato se ne boji prepihati zatohlih univerzitetnih hodnikov. Za energičnega, vendar uglajenega Papiča ni svetih krav, zasluge si je treba prislužiti z rezultati in trdim delom - takšna miselnost pa med akademiki ni vedno samoumevna in brez nasprotovanja ne gre, je povedal v pogovoru za Mladinino posebno izdajo INTERVJU 2019. "Formalno imam vzvode moči, v praksi pa se seveda ne morem obnašati kot absolutist. To velja tudi za ostale - kadarkoli se na kakšni izmed fakultet ali znotraj določene katedre pojavi absolutistično vedenje, pride do konflikta. "
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Družba
»Mi smo Maribor!«
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Družba
V četrtek, na nekdanji jugoslovanski praznik borcev, bo izšla namizna igra, ki posebej izstopa v poplavi zabavnih vsebin. Gre za igro z zgovornim naslovom Postani partizan, ki želi zlasti mlajšim igralcem približati vrednote narodnoosvobodilnega boja in jih seznaniti s ključnimi zgodovinskimi resnicami iz tega obdobja.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Pri vsakem požaru je za razumevanje vzrokov zanj osrednjega pomena določitev točk, s katerih se je ogenj začel širiti. Preiskovalci s tehnologijo pazljivo rekonstruirajo njegovo gibanje po prizadeti površini, dokler z veliko verjetnostjo ne pridejo prav do območja, kjer so preskočile usodne iskre. Šele tedaj je mogoče ugotoviti, kateri dejavniki so povzročili dogodek, ali je bil ta posledica nesrečnih okoliščin ali pa je bil požar nemara celo podtaknjen. Tako je tudi s požarom, ki se zdaj bliskovito širi po slovenskem zdravstvu. Danes slišimo glasove o težavah iz vse Slovenije, začelo pa se je v Mariboru decembra 2018. Takrat je v javnost prišlo pismo 77 zdravnic in zdravnikov, ki so zapisali, da jih »vedno večje administrativne obremenitve, staranje prebivalstva in vedno zahtevnejša zdravstvena oskrba vodijo v nemogoč položaj«.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Družba
Pred razprodanim koncertom v ljubljanskih Stožicah je Gordon Matthew Thomas Sumner, ki ga oboževalci po vsem svetu poznajo pod imenom Sting, pokazal, kaj si misli o dodatnih ovirah in kamerah, s katerimi si bodo slovenski policisti na južni meji pomagali, ko bodo lovili in zavračali begunce.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Družba
Krvava sled od Norveške do Slovenije
Pred slabim mesecem je v kinematografe prišel norveški film 12. mož: govori o terorju, ki ga je med drugo svetovno vojno na Norveškem izvajal Kurt Stage, eden lokalnih poveljnikov zloglasnega SS. Zagrizeni nacist, ki se je Hitlerjevi stranki pridružil že leta 1925, je v obdobju 1942–1944 deloval v Trömsu, kjer je ustrahoval lokalno prebivalstvo in zatiral vsakršno sled upora; posebej je bil obseden z lovom na Jana Baalsruda, v Britaniji izurjenega komandosa, ki je s skupino soborcev skušal razstreliti nemško letalsko bazo. Operacija Martin, kar je bilo kodno ime njihovega podviga, je spodletela zaradi izdajstva, Stage in njegovi esesovci pa so Baalsruda še dva meseca neuspešno lovili po norveški divjini.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Kultura
Blišč in beda knjižnice prihodnosti
V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Družba
Nova doba stanovanjske gradnje
V Sloveniji se pomembno krepi gradnja lastniških stanovanj višjega cenovnega razreda, še zmeraj pa močno primanjkuje najemniških nepremičnin, ki bi bile dostopne širši populaciji in predvsem mladim. Država in občine za javno stanovanjsko gradnjo skupaj namenijo komaj 0,05 odstotka BDP, kar je odločno premalo, za nameček pa iniciativo na tem področju dušijo administrativne ovire in neustrezno določena višina neprofitnih najemnin. Zaradi tega je pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj vse očitnejše, samo Ljubljana bi potrebovala okoli 4000 novih. Da bi vlada okrepila to področje in vanj privabila tudi zasebno pobudo, je lani prenovila ključni trojček zakonov o gradnji in urejanju prostora, do letošnje jeseni pa naj bi v javno razpravo poslala še novelo stanovanjskega zakona.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Politika
Val odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki je zajel družinsko medicino, ima široko ozadje. V Mladini smo razkrili, da vsaj nekoliko dogodke usmerjata zdravniška sindikata, ki želita doseči izstop zdravnikov iz plačnega sistema, po možnosti kar iz celotnega javnega sektorja. Takšna razmišljanja pomenijo nevarnost za javno zdravstvo in tudi širše za javni sektor, ki bi mu privatizacija družinske medicine lahko spodjedla solidarnost, na kateri temelji. To pa ne pomeni, da bi morala biti kritika uperjena zgolj v omenjene organizacije, ki sedaj kanalizirajo jezo družinskih zdravnikov. Ta jeza je namreč upravičena, zanjo pa je v veliki meri zaslužna država, ki je v zadnjih letih zamudila številne priložnosti za ureditev problematike.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Politika
Nepotrebne posrednike pri opravljanju študentskega dela je neuspešno skušalo odpraviti nekaj vlad. Zdaj se težave loteva vlada Marjana Šarca, ki je odpravo študentskih servisov obljubila v sporazumu o sodelovanju s stranko Levica.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Družba
Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo
Petindvajsetega oktobra 2017 – že pred enim letom in pol – so člani sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um v elektronske nabiralnike prejeli sporočilo, ki je bilo označeno kot izredno pomembno. Pošiljal jim ga je predsednik sindikata Igor Muževič. V njem je bil opisan načrt, po katerem bi družinski zdravniki dosegli izstop iz javnega sektorja in nato s svojimi dotedanjimi delodajalci, torej zdravstvenimi domovi, sklenili nove pogodbe – kot zasebniki. »Vsak ima možnost se pogovoriti s kolegicami in kolegi v zdravstvenem domu in sklicati bodisi individualni bodisi skupinski sestanek, kjer se vodstvu zdravstvenega doma razloži, da ne želite več biti zaposleni v zdravstvenem domu, ampak da predlagate sklenitev pogodbe z vami kot zasebnim zdravnikom, ki bo še naprej skrbel za isto populacijo bolnikov,« je med drugim zapisal Muževič. Ter sklenil: »Ne vidim nobenega razloga, da enako ne bi storile tudi kolegice in kolegi, ki so zaposleni v bolnišnicah.«
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Politika
Slovenski mediji so te dni polni novic o zlomu primarnega zdravstvenega sistema in množičnih odpovedih, ki jih vlagajo družinski zdravniki. To se je že zgodilo v Kranju in Nazarjah, podobno so napovedali zdravniki v Celju in na Ptuju, kriza se širi po državi, javnost je paralizirana s številkami o desetinah tisočih bolnikov, ki da bodo ostali brez osebnega zdravnika. To je tako močna grožnja, da je argumentirana debata zelo težka. Po družbenih omrežjih in medijih krožijo anonimni opisi zdravnikov o njihovi izgorelosti, pri čemer seveda to aktivira čustva vsakega slehernika. Sindikati in Zdravniška zbornica opozarjajo, da so standardi, ki jim jih določa država oziroma njen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločno previsoki.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Politika
V napadih na mariborskega župana Saša Arsenoviča se kaže kultura nasilja
Kaj se dogaja v Mariboru? Zakaj se mariborski župan upravičeno boji za svojo varnost in varnost svoje družine? Prvi napadi so se zgodili konec marca, ko so razbili steklo na gostišču Maribor in z eksplozivnim telesom poškodovali šipe na restavraciji Rožmarin; oba lokala sta v lasti Saša Arsenoviča, uspešnega poslovneža. Z županovega premoženja so napadi kmalu prešli na samega župana in njegove bližnje; konec marca so neznanci poškodovali vrata njegove hiše, Arsenovič pa je tedaj razkril, da se to ni zgodilo prvič.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Politika
Rešitev za družinsko medicino obstaja
Katja Žerjav je specialistka družinske medicine, ki ima zasebno ordinacijo v Celju. A tako bo samo še pol leta, takrat se ji izteče odpovedni rok iz koncesijske pogodbe z občino. Po več letih zbiranja poguma in notranjih bojev se je končno odločila, da popusti pod pritiski, s katerimi se spoprijema kot družinska zdravnica. Postala je ena redkih slovenskih zasebnic, ki se je odpovedala svoji koncesiji. »Prideš do točke, ko preprosto ne zmoreš več naprej,« razlaga. »O tej potezi sem razmišljala zadnjih pet let, govorila sem si, da me moji pacienti potrebujejo, se spraševala, kaj bo z njimi ... Z delom v sedanjem zdravstvenem sistemu svojim bolnikom bolj škodim, kot koristim. Zato sem se odločila, da bom izstopila.« Kaj bo Žerjavova počela, še ne razkriva. Pove le, da »je trenutno stanje nevarno tako za bolnike kot za zdravnike«.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Politika
Pred dnevi je v predsedniški palači potekal eden od posvetov, s katerimi Borut Pahor prepričuje javnost, da počne nekaj koristnega. Posvet o demografski politiki je dosegel nasprotni učinek, saj je nanj povabil posameznika, ki sta že pred tem dokazala, da bi bilo bolje, če bi o tej temi molčala. Gre za državnega svetnika Matjaža Gamsa in starosto slovenskih nacionalistov Zmaga Jelinčiča.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Politika
Od prejšnjega tedna je slovenski politični prostor bogatejši za novo stranko. To je Domovinska liga (Dom), katere člani zagovarjajo nestrpna stališča. S tem se uvršča na sam skrajni rob desnega dela političnega spektra, pač v fašizem, za katerega v sodobni družbi ne bi smelo biti več prostora. Zato bi morala država ustrezno ukrepati, še preden bi iz obrobne stranke utegnila nastati stabilna platforma, ki bi s sovraštvom zastrupila javni prostor.
-
Roman Leljak je od leta 2015 v osebnem stečaju, z obrestmi vred so terjatve njegovih upnikov dosegle že skoraj osem milijonov evrov, kljub temu je njegova življenjska raven višja kot raven marsikoga, ki nima blokiranega tekočega računa. Preverili smo njegove finančne tokove in odkrili ključni vir prihodkov.
-
Bil je februar 1993, ko so se delegati z vseh koncev sveta zbrali v Atenah na kongresu Socialistične internacionale. Šlo je za srečanje krovnega globalnega združenja socialističnih strank, ki deluje kot neposredna naslednica v 19. stoletju ustanovljenega Mednarodnega delavskega združenja oziroma Prve internacionale. Sestanek v Atenah je prišel v prelomnem času – po padcu režimov v Vzhodni Evropi in na Balkanu je namreč socializem potreboval posodobitev. Delegati so se zbrali, da bi postavili temelje socialni demokraciji, ki naj bi pomenila pot v prihodnost. Pred njimi je bila torej zgodovinska naloga, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi tedanji predsednik Internacionale, nekdanji francoski premier Pierre Mauroy: »Socialistična internacionala mora pripraviti globalni načrt, ki bo ohranil vse dosežke socialne demokracije in omogočil njihovo prilagoditev novim okoliščinam ... Smo bojevniki za plemenit cilj, ki ga moramo uresničevati v dobro vsega človeštva.«
-
Milan Kučan o konvertitih: Preračunljivost, ki razkriva človekovo pokvarjenost
Za mnenje o političnih konvertitih smo vprašali človeka, ki je partijskim odpadnikom največji trn v peti. Odgovor Milana Kučana objavljamo v celoti: »Izkušnje nujno botrujejo spremembam v posameznikovih pogledih na življenje in svet. So nepogrešljivi del zorenja, ki nas počasi brusi in oblikuje. Spreminjanje političnih pogledov na način, ko svoje nekdanje opredelitve prikrivaš, zanikaš in jim nasprotuješ s preveliko gorečnostjo, pa razkrivajo globoko sovraštvo do sebe in lastne preteklosti, kaj šele do tistih, s katerimi si jo delil.«
-
»Mladi naj izberejo študij, ki jih res zanima«
Pri slovenskih fakultetah delujejo karierni centri, ki diplomantom pomagajo pri vključevanju na trg dela. V centrih, zbranih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, zanje med drugim prirejajo delavnice iz spoznavanja programa Excel, jih učijo pisanja življenjepisa, seznanjajo z LinkedInom ter mojstrijo v vedenju in delovanju v kolektivu. Posebno skrb posvečajo dijakom, ki se šele odločajo za študij; na poletni šoli jih seznanjajo s ponudbo fakultetnih programov, jim predstavljajo tehnike učenja in pripravljajo individualne posvete s kariernimi svetovalci.
-
Osemnajstega januarja se je med nepregledno množico zaposlitvenih oglasov na Facebooku pojavil eden, ki se je v nekaj urah razširil med številnimi slovenskimi uporabniki. Objavil ga je direktor oglaševalske agencije Adrema Kamenko Kesar, ki je z njim iskal mlajšega strokovnjaka za trženje. V besedilu je brez dlake na jeziku navedel, kaj vse si želi od bodočega sodelavca oziroma sodelavke: »Zelo dobro znanje angleščine, na nivoju, da samostojno pišeš v tem jeziku, ker bo večina komunikacije v angleščini. Strast do tehnologije – pa ne tako, da moraš znati kodirati, ampak tako, da se možgani razveselijo, ko naletijo na besedo “technology”, ne pa, da se ob tem samodejno izklopijo. Potrpežljivost. Naj razložim. Razvijamo nekaj novih izdelkov za globalni trg in včasih gremo, pa se vrnemo, pa spet gremo, … torej, potrpežljivost. Iznajdljivost. Kreativnost. Organiziranost.«
-
Milan Zver je v bogati politični karieri nabral veliko funkcij. Je podpredsednik stranke SDS in vodja njenega odbora za izobraževanje, evropski poslanec, svoj čas je bil minister za šolstvo v vladi Janeza Janše, v začetku 90. let pa je bil v krogu Jožeta Pučnika. Pred tem je Zver zasedal položaj, na katerega je manj ponosen – bil je član zveze komunistov. In to ne eno ali dve leti, temveč celo desetletje, od 1979 do 1989, ko je dokončno postalo jasno, da partijska knjižica ne zagotavlja več uspešne politične kariere.
-
V valu proslav ob obletnici plebiscita so se samostojnosti poklonili tudi dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad. Pripravili so več skečev, v katerih so nastavili ogledalo družbi – to pa ni bilo pogodu tistim, ki so v zrcalu prepoznali odsev svojega obraza.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Ta petek smo praznovali dan Rudolfa Maistra, s katerim se Slovenija spominja generala, ki je 23. novembra pred natanko stotimi leti v Mariboru razorožil enote mariborskih Avstrijcev. To je samo eno v nizu prelomnih dejanj, s katerimi je Maister Sloveniji zagotovil pomemben del Štajerske, sebi pa častno mesto v slovenski zgodovini. A kot se v vojni pogosto dogaja, je njegova junaštva omadeževal incident, o katerem se v domači javnosti le malo govori, zato pa se ga s toliko večjo grenkobo spominjajo onkraj severne meje. Gre za krvavo mariborsko nedeljo 27. januarja 1919.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Politika
Madžarski premier Viktor Orbán ljubi nogomet. Ali še bolje, obseden je z njim. Za ta šport ga je navdušil ded, ki mu je v rani mladosti razpredal zgodbe o legendarnih porazih madžarske »lahke konjenice« pod vodstvom napadalca Ferenca Puskása v finalih svetovnega prvenstva leta 1938 in 1954. Mali Viktor je požiral dedove pripovedi in se zatrdno odločil, da bo postal nogometaš, ko odraste. V letih se je z vztrajnostjo in trdim delom prerinil do mladinskega moštva tedaj uglednega kluba Videoton in nato vendarle spoznal, da je bolj kot za preigravanje nasprotnikovih branilcev nadarjen za lomljenje kosti na političnih terenih. Svoji obsesiji pa se Orbán vendarle ni odrekel; tudi po tem, ko je leta 1998 prvič prevzel vodenje madžarske vlade, je še vedno igral za neko vaško moštvo v četrti ligi. Žogo rad brcne še sedaj, v zrelejših letih.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Družba
Leta 1938 je v Nemčiji izšla ena od mnogih knjig, ki so v tistem obdobju učile otroke, katere so temeljne resnice sveta. Pravljica se začne nedolžno, s svetlolasim fantičem po imenu Franz, ki se z materjo odpravi v gozd iskat gobe. Toda ko deček naleti na mušnico, začne zgodba dobivati zlovešči podton; mati, kleno nemško dekle v predpasniku in z dolgimi zlatimi kitami, sinovo najdbo brž izkoristi, da mu s primero razloži razmerja med narodi: »Prav kot imamo dobre gobe, imamo dobre ljudi. Obstajajo pa tudi strupene, škodljive gobe in tudi škodljivi narodi.« Zgodba se konča tako, da mali Franz navdušeno sprejme njen nauk: »Nemška mladina se mora naučiti, da prepozna strupeno židovsko mušnico. Spoznati mora nevarnost, ki jo Žid pomeni za Nemčijo in ves svet. Razumeti mora, da židovsko vprašanje vpliva na usodo vseh nas.«
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Politika
Konec septembra je v elektronske nabiralnike uredništev osrednjih slovenskih medijev prispelo prijazno sporočilo za javnost. Urednike in novinarje je obveščalo, da se je začel peti krog »nacionalne platforme za sodelovanje«, imenovane Partnerstvo za spremembe. Gre za program, v sklopu katerega subjekti iz javnega sektorja – občine in ministrstva – izmenjujejo kadre s podjetji, nevladnimi organizacijami, zasebnimi zavodi in znanstvenimi ustanovami, s katerimi jih druži vera v »vrednote drzna odgovornost, igriva inovativnost in partnersko sodelovanje«. Med mentorji projekta je novi minister za javno upravo Rudi Medved; je član »komisije navdiha«, ki bo pregledala prijave zainteresiranih subjektov in izbrala pet izzivov, z rešitvijo katerih naj bi izboljšali kakovost življenja in poslovnega okolja v Sloveniji.
