Grega Repovž
-
V zadnji številki v letu 2019 je revija MIT Technology Review objavila članek o eni prvih popolnih presaditev penisa ameriškemu vojnemu veteranu, sanitejcu Rayu, nekdanjemu ameriškemu marincu, ki je leta 2010 v Afganistanu stopil na mino, ko je hitel pomagat ranjenemu vojaku: odtrgalo mu je obe nogi s stegni vred, penis, modnik in kos trebušne stene v obliki narobe obrnjene črke U. Članek – njegov prevod je objavljen tudi v zadnji številki mesečnika Global – opisuje potek uspešne operacije, pa tudi nekatere moralne dileme, ki so se pri tem pojavile. Na primer, ali naj Rayu poleg modnika dajo tudi darovalčeva moda? Odločili so se, da tega ne naredijo, saj bi, če bi mu presadili tkivo, ki proizvaja semenčice, morda dobil otroke, ki bi bili gensko darovalčevi, slednji pa te odločitve ni sprejel.
-
Zgornji naslov je edini racionalen naslov glede na dogodke zadnjih dni. Ni jasno, kaj ali kdo vpliva na histerijo v slovenski politiki, so to res le politiki, ki prosto po Šarcu kurijo žar, ko zajec še teka po gozdu, so morda taki le mediji, gre za neuravnovešenost posameznikov ali politične kaste v celoti, ali pa ima dejansko polna Luna tako močan vpliv na slovenskega homo sapiensa. A pojdimo po vrsti. In prvi je na vrsti kongres stranke DeSUS, ki se bo zgodil v soboto. No, pri tej histeriji imajo kar nekaj prstov vmes mediji. Čudno politično kulturo razglašajo zadnje čase. Od kdaj naj bi bilo namreč samoumevno in logično, da se delegati pred kongresom izrečejo o tem, koga bodo – pazite – na tajnem glasovanju podprli? A mediji zahtevajo prav to. Zadeva se je v nekaj tednih tako stopnjevala, da smo ta teden že poslušali, kako je nenavadno, da celotna poslanska skupina ne podpira Karla Erjavca in da očitno poslanci nimajo enakega mnenja. Res? Od kdaj je pa normalno in prav, da imajo vsi poslanci enako mnenje? Od kdaj je edino prav in zveličavno, da vsi podpirajo dolgoletnega predsednika? In od kdaj moraš pred tajnimi volitvami javno povedati, koga podpiraš?
-
Predsednik republike Borut Pahor je imel 30. decembra lani tradicionalni intervju v Odmevih na TV Slovenija, vodila ga je novinarka Tanja Starič. Predsednik republike ja v svojem sicer zmuzljivem slogu, a ne brez samovšečne vzvišenosti, zelo jasno nakazal, da ne mara predsednika vlade Marjana Šarca, da mu ni všeč, kakšna koalicija oblikuje slovensko vladno politiko in da bi moral Šarec položaj prepustiti Janezu Janši. Šlo je za predsednikovo grobo manipulacijo in za poskus, da bi razmere v državi prikazal za zaostrene, nenormalne. Poskus predsednika republike, da bi vnesel negotovost in prespraševanje o legitimnosti vlade in koalicije, je bil sicer neuspešen in brez odziva. Vendar to ne spreminja dejstva, da gre za zelo nenavadno predsednikovo vedenje.
-
Trgovinska vojna, ki so jo pod predsednikom Trumpom pred tremi leti začele ZDA zlasti s Kitajsko, delno pa tudi z Evropo, utegne leta 2020 dobiti nadaljevanje – povzročila ga bo Evropa sama, ker hoče preiti na čistejše tehnologije, hiti pa zlasti zaradi interesov Nemčije, svoje prve gospodarske sile. Nemčija hiti, tokrat hoče biti prva v razvoju. Načelno je dobro, da ima Evropa vsaj en motor razvoja, sicer bi stopicljala na mestu. A da bo lahko začela na svetovnem trgu uveljavljati čisto tehnologijo, da bo torej lahko sledila svojim zavezam o zmanjševanju izpustov, se bo morala v ekonomskem smislu najprej nasloniti na danes na prvi pogled zastarelo obliko izvajanja varovanja lastnih interesov: na carine in davke. To pa spremeni vse.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Uvodnik
»Ne zavedamo se več, kaj imamo, s tem ko imamo svojo državo.«
—Marjan Šarec, predsednik vlade, na sprejemu za svojce padlih pripadnikov TO, 23. decembra, 2019
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Uvodnik
Zelo verjetno je, da so nemški obveščevalci zadnje leto izredno pozorni na Slovenijo. Razlog je seveda Gorenje. Kitajski državni velikan Hisense se namreč, kakor zelo natančno opisuje novinar Borut Mekina v tokratni Mladini, že slabi dve desetletji na vse načine poskuša prebiti na nemški trg. Vsi njegovi dosedanji poskusi so se klavrno končali, tudi zato, ker je nemška država – skupaj seveda z industrijo, predvsem skupino Bosch - Siemens – ves čas zelo natančno spremljala Hisensove premike in načrte. In jih vedno blokirala. Ali kot popisuje ta dolgoletni in ponekod neverjetni spopad Mekina: »Ko je Hisense leta 2002 hotel svoje ime registrirati v Nemčiji in na območju EU, so bili Nemci že pripravljeni. V Hisensu so ugotovili, da je njihovo ime že pred tem registriral Bosch, ki naj bi tako želel zaščititi svoj okoli 30-odstotni tržni delež v državi.« In zaradi navedenega – podrobneje je navedeno v omenjenem članku – so zadeve glede prihodnosti Gorenja neprimerno resnejše in tudi popolnoma drugačne, kot se je zdelo doslej. Ne nujno črne, ampak neprimerno bolj zapletene.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Uvodnik
V torek so v Stockholmu potekali protesti ob podelitvi Nobelove nagrade Petru Handkeju. Med drugim so se protesta množično udeležile tudi članice združenja mater Srebrenice. In bilo je neprijetno. Tistim v dvorani, tistim pred dvorano. Tistim v dvorani, ker materam iz Srebrenice pač ni mogoče ugovarjati, četudi gre za tako povzdignjeno stvar, kot sta literatura in Nobelova nagrada – ker dandanes ni resnega človeka, ki bi zanikal genocid, ki se je zgodil v Bosni in Hercegovini pred 25 leti. Vojna na tleh bivše Jugoslavije je namreč zaznamovala Evropo in jo zaznamuje še zdaj. Ne nazadnje tudi tako, da takrat razseljeni Bošnjaki, Hrvati in tudi Srbi, integrirani v državah, v katere so pobegnili pred vojno, danes pa so močno vključeni v družbo, o tem govorijo, pišejo knjige, o preteklosti govorijo v intervjujih, govorijo v prijateljskih krogih. Ne nazadnje je najprestižnejšo nemško književno nagrado ravno letos prejel pisatelj Saša Stanišić, ki je v Nemčijo prišel kot begunec. Čeprav smo morda Slovenci potlačili te dogodke in jih želimo predvsem odmisliti – kot da to ni imelo nič z nami –, je vojna na tleh bivše Jugoslavije del zgodovine celotne Evrope. In to zelo slab del zgodovine, neprijeten, grd. O njej se v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v skandinavskih deželah govori neprimerno več kot o Sloveniji.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Uvodnik
Prav neverjetno je, kakšnega zgražanja je še vedno deležen predsednik francoske republike Emmanuel Macron zaradi izjave, da je Nato možgansko mrtev. Pustimo zdaj za trenutek ob strani, kaj si dejansko mislimo o Natu in tudi o tem, da je Slovenija članica te vojaške zveze. Kaj je sploh rekel Macron? Najbolj je seveda zabolela naslednja obrazložitev: da tako misli zato, ker je Turčija, po številu prebivalcev druga največja članica Nata, oktobra napadla sirske Kurde, zaveznike Natovih držav v boju proti Islamski državi. Ob čemer je jasno, da Turčija tega koraka ni naredila sama, saj je bil napad zelo očitno – kljub uradnemu čudenju ameriške administracije – usklajen z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Prvi korak je bil pač umik ameriških čet, nato je sledil turški blitzkrieg, Amerika pa se je nato blagohotno priključila mednarodnemu ogorčenju in od turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana zahtevala, naj prekine napade – seveda dejansko šele po tem, ko je slednji svoje cilje že dosegel. In Macron je po tem zaigranem disputu med Trumpom in Erdoganom rekel, da je to zavezništvo dejansko možgansko mrtvo.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Uvodnik
V sredo je parlamentarni odbor za zdravstvo obravnaval in sprejel predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki ga je sicer poleti v obravnavo vložila Levica, zakon pa je v izhodišču predvideval transformacijo sedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v javni sistem in uvedbo solidarnostnega sistema, torej lestvice, po kateri bi – poenostavljeno – bogatejši plačevali več, revnejši manj, revni pa nič.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Uvodnik
V uredništvo smo ta teden prejeli javno pismo upokojenke Silvije Novak (naslovljeno sicer na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, a lahko bi bilo na kateregakoli ministra ali predsednika vlade). Pismo, v celoti ga objavljamo na četrti strani, je napisano občutljivo, preprosto in logično. Naj tu navedemo samo njegov ključni del:
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Uvodnik
V Evropi poteka zelo resna razprava o uvajanju novega standarda mobilne telekomunikacije 5G. Nobenega dvoma ni: države hitijo z uvajanjem novega standarda, to imajo vse vodilne države danes na vrhu prednostnih seznamov. Hitijo, ker je na to omrežje, njegovo hitrost in zmogljivost vezana tako rekoč vsa tehnologija prihodnosti, ki že nastaja, od umetne inteligence do interneta stvari. A vendar ta razprava ne poteka le znotraj tehnoloških krogov, temveč je to zelo resna politična, geostrateška in varnostna razprava. 5G je namreč tehnologija, ki sama po sebi že predstavlja nova razmerja na planetu. Edini, ki je dejansko tehnologijo razvil do stopnje implementacije in postavitve, je Huawei. Razvoj 5G je bil seveda državni projekt, država ga je podprla finančno in strateško. Evropska in ameriška podjetja so v zaostanku, poleg tega niso niti približno tako močna kot Huawei, evropska konkurenta Nokia in Ericsson pa po analizah nemških strokovnjakov zaostajata za nekaj let.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
Trideset let odsotnosti stanovanjske politike, minimalna vlaganja države v javna stanovanja, razmah turizma, novi načini najemanja stanovanj prek Airbnbja, odsotnost davčne politike na področju nepremičnin, presežek denarja, ki ga imajo najbogatejši in ga v odsotnosti drugih naložb (in davčne politike) nalagajo v nakupe stanovanj – to so ključni razlogi, zaradi katerih v Sloveniji ne moremo govoriti o težavah na nepremičninskem trgu, ampak o resni nepremičninski krizi.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Uvodnik
Vrhunska politika je resen posel. Dolga leta so bili – po vsem svetu – politiki predvsem ljudje, ki so se že v rosnih letih odločili za ta poklic, celo poslanstvo. Tako so počasi lezli po klinih politike, začeli kot pripravniki v poslanskih skupinah, postali člani podmladkov, napredovali do položaja svetovalcev v ministrskih kabinetih, si nabirali izkušnje ter prevzemali znanje starejših kolegov. Preden je kdo postal minister ali poslanec, je v politiki preživel vsaj deset do petnajst let – in si nabral znanje o umetnosti politike, zgodovinske izkušnje, spoznaval nenapisana pravila, kaj kakšen korak sporoča drugi strani, itd.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Uvodnik
Ko je pretekli teden sporazumno odstopila uprava Petrola, je bilo jasno, da je do zamenjave prišlo, ker uprava očitno ni hotela izpolniti nekaterih, dejansko kar odkritih želja prve vladne stranke, Liste Marjana Šarca, po kadrovski razširitvi.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Uvodnik
Ta teden so poslanci državnega zbora – koalicije – sprejeli novo ureditev študentskega dela, na podlagi katere bruto urna postavka za študentsko delo v Sloveniji od novega leta ne bo smela biti nižja od 5,4 evra oziroma 4,56 evra neto, odslej pa se bo usklajevala z minimalno plačo. Gre za ukrep, ki ga je koalicija sprejela na podlagi sporazuma Levice z vlado Marjana Šarca. Izvorno so se sicer dogovorili, da se urna postavka dvigne na pet evrov neto, a nato so se dogovorili za zvišanje na 4,76 evra neto. Vendar si je koalicija nato premislila in v torek izglasovala 20 centov nižji dvig minimalne urne postavke za študente.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Uvodnik
Po petih letih je TV Slovenija spet potegnila na dan stare procese, ki potekajo zoper Zorana Jankovića. In primeri so jasni, vsa Slovenija si je lahko še enkrat ogledala, kako je potoval denar iz Stožic na račune družine Janković, na primer. In res je bilo nazorno narejeno, kot pobarvanka za prvi razred osnovne šole, vsem, ki so gledali, je lahko jasno, kaj se je dogajalo. Gre za res šolski primer tovrstnega prenašanja denarja z enega računa na drugega. Vsakogar izmed nas bi davkarija in kriminalisti nemudoma dobili in obsodili, če bi to poskusili narediti, pa še zaradi davčne utaje bi nas že zdavnaj kaznovali. Danes bi imeli dejanje že izbrisano iz svoje kartoteke, tako hitro bi se to zgodilo.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Uvodnik
Zelo malo možnosti je, da v naslednjih tednih Levica ne bi odstopila od dogovora o sodelovanju, ki ga je podpisala s predsednikom vlade in vodjo vladajoče koalicije Marjanom Šarcem. Že od začetka poletja je namreč jasno, da so nazadnjaški in neoliberalni pogledi v tej koaliciji prevladali nad sodobnimi, ki jih je zagovarjala Levica – te bi težko opredelili kot ekstremno leve. Kar zagovarja Levica, so namreč zgolj stališča in ravnanja, ki so v skladu s sodobnimi usmeritvami po vsej Evropi, le da jih tam izvajajo tudi konservativne vlade, ker pač veliko bolj razumejo, kaj je sploh namen vlade in države, ter kako zagotavljati dolgoročno stabilnost in moč države v aktualnih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih razmerah.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Uvodnik
Slovenski menedžerji in politiki se radi predstavljajo v mednarodnih krogih kot tisti, ki poznajo Balkan. Ki znajo poslovati na Balkanu, ki poznajo svojo bivšo državo, itd. No, resnica o slovenskem poslovanju je veliko bolj klavrna. To je zgodba o samih fiaskih. V resnici bi bili že težko manj uspešni, kot so bili. Z Balkana se je večina slovenskih poslovnežev vrnila z dolgimi nosovi. Pa ne, da jih kdo »nasamari«, kot potem radi govorijo naokoli. A pač niso bili kos trgu. Samozavesti je bilo veliko, samohvale tudi, po slabih tridesetih letih pa je slovenskih naložb na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in drugod sorazmerno malo, bolj za vzorec – sploh glede na število poskusov in tudi dejanski potencial, ki ga je imelo slovensko gospodarstvo pred krizo, ter prednostjo, ki smo jo imeli, ker smo se izognili vojni. Dejansko so danes slovenske družbe manj pomembni igralci na tem trgu, razen redkih. Avstrijci, na primer, so se neprimerno bolje usidrali na Balkanu in imajo veliko politično in gospodarsko moč po teh državah. Le da med te države, ki so jih spretno zasedli in vanje razširili svoje poslovanje, Avstrijci v nasprotju z nami prištevajo tudi Slovenijo. Tudi pri nas so avstrijske družbe izredno močne.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
V sredo, 2. oktobra 2019, točno ob 9. uri, je na planetu Zemlja živelo 7.698.795.661 ljudi. Ko to berete, nas je že veliko več. Števec kaže, da se prebivalstvo ljudi na planetu povečuje za več kot eno osebo na sekundo. Pri taki populaciji in življenjskem slogu, kot ga živimo, planet naših izpustov ne prenese. Zato je življenjski slog in globalni družbeni sistem treba korenito spremeniti. Ne gre drugače. Znanstveniki so na to začeli opozarjati pred tridesetimi leti, ko nas je na Zemlji živelo dobrih pet milijard. Napredek, ki se je končno začel širiti po celotni obli, je stvari še zelo poslabšal. Pred 30 leti je bil ogljični odtis Amerike na povprečnega prebivalca okoli pet ton na leto, zdaj je 13 ton. Povprečni ogljični odtis Norvežana je dandanes dobre štiri tone, Nemca devet ton, Slovenca pa osem. Planet tega ne zmore, v neki točki se bo zlomilo. Zlomilo se ne bo tako, da nam bo malo bolj vroče. Ali da bo gladina morja malo višja. Ali da bomo morali nositi maske v mestih. Zlomilo se bo tako, da bomo umirali. Množično.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Uvodnik
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, se je v sredo, na drugi dan prizemljitve Adrijinih letal, sestal s predstavniki Iniciativnega odbora zaposlenih za reševanje Adrie. »Ni nam vseeno, kaj se z Adrio dogaja, tako zaradi ohranitve povezav s Slovenijo tudi po zraku kot zaradi blagovne znamke in zaposlenih. Ne moremo pa mimo dejstev, ki otežujejo reševanje ali pomoč Adrii,« je dejal Počivalšek in omenil, da je bila zadnja dokapitalizacija narejena leta 2011 in od nje še ni preteklo deset let, ko bi spet imeli možnost za novo dokapitalizacijo. »Podjetje je v zasebni lasti, manevrski prostor za pomoč je tudi zato zelo zožen,« je še dejal Počivalšek. Omenil je, da je imela Adria neodgovornega lastnika, zaradi katerega so zdaj ogrožene licence za letenje, in da je za reševanje situacije zelo malo časa.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Uvodnik
V letošnjem sezonskem gledališkem listu je Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, tudi sicer uveljavljen in provokativen ustvarjalec na evropski ravni, zapisal: »Današnji trenutek zaznamujejo vnovični napadi na umetnost, ki razmišlja o kontekstu in poskuša sprožiti družbeno razpravo. Njihov namen je depolitizirati gledališče in ga spremeniti v brezskrbno zabavo, ki ne bo postavljala nikakršnih vprašanj, še zlasti pa ne v zvezi s tem, kar se pri nas dogaja tukaj in zdaj. V tem trenutku smo priče velikemu konservativnemu prevratu, ki že uničuje gledališče v različnih evropskih državah, v Sloveniji pa poskusom uveljavitve nekakšne neartikulirane, vendar konservativne kulturne agende.« Omenjeni citat potrebuje nekaj konteksta. Injac namreč izhaja iz dogodka, ki se je zgodil na začetku letošnjega leta, še pod prejšnjim ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom, vse skupaj pa se je začelo že v času ministra Toneta Peršaka. Že tri leta zapored je namreč pristojna komisija ministrstva za kulturo ob podelitvi sredstev Mladinskemu gledališču zapisovala res čudne, v svojem bistvu komisarske ocene gledališča.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
Lepljivi prsti Damirja Črnčeca
Takole se glasi sporočilo družbe Toshiba, lastnice družbe Westinghouse Electric Company, objavljeno 24. marca 2017:
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Uvodnik
Svet slovenske energetike je izrazito politična zadeva. Celotno področje bi lahko poimenovali kar mali politični in strankarski raj. Energetika je namreč navidezno pravi konkurenčni posel, s katerim kot da država nima in ne sme imeti nobene zveze, ker sicer ne bi deloval po ekonomskih načelih. To naj bi bil resen biznis, s konkurenco, trgom, velikimi igralci, hudimi boji za vsakega odjemalca. Pa ni. V resnici je to popolnoma državni sistem, ki pa je ravno dovolj izločen iz države, da zanj ne veljajo pravila javnega sektorja, hkrati pa je ravno dovolj vključen v državo, da lahko politika na energetiko vpliva. Strankam na primer ni nikoli uspelo uvesti pokrajin, a ko gre za razdelitev vpliva v energetiki, so se politične stranke sposobne dogovarjati in tudi dobro sodelujejo. Med strankami velja tiha zaveza molka in tudi vsaka nova stranka, ki vstopi v vladne prostore, hitro dobi svoj »energetski okoliš«. V inkriminirani družbi Sodo sta si na primer vpliv v harmoničnem sodelovanju delili sicer največji politični nasprotnici SDS in SD.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Uvodnik
Do sredinega sporočila s koalicijskega srečanja z Levico, da so zbližali stališča in se uskladili, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno, je treba biti zelo skeptičen. Ne, ker ne bi verjeli, da so tisti, ki so sedeli na tem srečanju, držali figo v žepu. Ampak zato, ker je zdravstveno zavarovanje tudi izrazito ideološko vprašanje. Je tudi zelo povezano s stranko NSi oziroma njenima predhodnicama SKD in SLS ter s stranko SDS.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Uvodnik
V zadnjem mesecu je v javnosti potekala debata, ali bo državni proračun sprejet – ima vlada zagotovljeno podporo ali ne, se bo zapletlo na relaciji med koalicijo in Levico. Vendar so to napačna vprašanja. Dejstvo je, da je proračun, kot ga je pripravila vlada Marjana Šarca – seveda dokument še ni dokončen –, v tem trenutku slab dokument, ki v spremenjenih mednarodnih okoliščinah že kratkoročno ogroža stabilnost države. Šarčeva vlada je oholo zavračala pozive, naj bistveno poveča investicije v gradnjo socialnih stanovanj, razen drugega tira (ki pomaga zgolj Luki Koper) ni predvidela nobene velike naložbe, ki bi imela multiplikativni učinek, ni pripravila bančnega zaledja za podjetja, ki jih bo prizadelo ohlajanje nemškega gospodarstva. Vse te stvari bi morale biti del proračuna, vendar niso. V enem letu ni bil narejen noben resen korak na vseh naštetih ključnih področjih, niti en korak ni bil storjen, da bi se začeli družba in ekonomija prilagajati porajajočim se novim okoljskim standardom, ki dejansko pomenijo industrijsko revolucijo. Proračun, kot je predviden, bi bil ustrezen za leto 2019. Za leto 2020, ki bo leto ohlajanja, pa je neprimeren.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Uvodnik
V imenu Marije, Kraljice Slovencev
V torek so slovenski mediji prejeli vabilo Nove Slovenske zaveze, društva, ki promovira ravnanje domobrancev v času druge svetovne vojne. V večini evropskih držav društva, ki bi poveličevala ravnanje kvizlingov med drugo svetovno vojno, ne obstajajo in ne morejo obstajati. Društva, ki so (vsaj delno) prikrito poveličevala fašizem ali nacionalsocializem po drugi svetovni vojni, so bila dolga leta značilna predvsem za Italijo in Avstrijo, kjer so se denacifikaciji in defašizaciji izognili. Še danes vidimo posledice tega v obeh državah. V Zahodni Nemčiji so ves čas – zaradi dolgoletnega nadzora zaveznikov in tudi razščiščenja, skozi katero je šla država na zahtevo mlade generacije po letu 1968 – prepovedana in nezaslišana.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Uvodnik
Že v času krize, pred desetimi leti torej, pa ob napovedih, da bo prišlo do temeljnih sprememb v naravi dela – da bodo torej nekatera delovna mesta že srednjeročno začela izginjati –, smo v Mladini pisali o tem, da bi se morala Slovenija začeti ukvarjati z biznisom, imenovanim starost. Živimo sredi Evrope, sredi odločno starajoče se Evrope, kjer se doživetvena starost zaradi boljšega življenja in napredka znanosti vidno povišuje – in Slovenija sama je tudi taka država. Izpostavljali smo, da bi morala Slovenija iz skrbi za kakovostno in prijetno življenje starajočega se prebivalstva narediti panogo, novo panogo. Da bi torej morali začeti graditi prilagojena naselja, ustvariti celo panogo oskrbe in nege, ob tem razvijati tudi posebne bolnišnične dejavnosti in centre zdravstvene oskrbe. S tem bi ustvarili novo gospodarsko in zaposlitveno področje, ki pa v nasprotju s turizmom ne traja le nekaj bolj izrazitih poletnih mesecev, ampak vse leto.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Uvodnik
V 13. številki (4. julij 2019) revije London Review of Books se v uvodnem prispevku avtor Malcolm Bull loti knjige Williama Daviesa Nervozne države: Kako so čustva prevzela svet. Knjiga je intrigantna, utemeljuje pa osnovno, sicer nevarno tezo, ki jo povzema že naslov: da se ljudje v današnjem svetu, zlasti v družbenem in političnem življenju, presenetljivo – glede na razvoj, ki so ga dosegle družbe – odločajo vse manj racionalno, to pa je tisto, kar je ne nazadnje pripeljalo do izvolitve Donalda Trumpa in brexita, čemur bi seveda lahko dodali v sodobnem srednjeevropskem prostoru še množico zelo podobnih političnih dogodkov, začenši z močjo populistične SDS v Sloveniji.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Uvodnik
Ta teden je Agencija za varstvo konkurence dovolila družbama Dnevnik in Večer, da iz svojih družb izločita v novo podjetje oba časnika, po katerih nosita ime. Gre torej za ustanovitev novega skupnega podjetja, za katerim bosta stali podjetji materi, ki pa ohranjata svoje preostale dejavnosti. Po predvidevanju naj bi v naslednjem letu postopoma nova družba prevzela zaposlene in poslovne procese, ki so vezani na izdajanje teh dveh medijev. Gre za razumno odločitev lastnikov, speljano za slovenske razmere presenetljivo modro in premišljeno, ki vsaj na srednji rok krepi položaj tako Dnevnika in Večera. Kljub temu pa obžalujemo, da se je to zgodilo, saj je vse skupaj dejansko posledica krčenja branosti tiskanih medijev in spremenjenih življenjskih navad sodobnih družb. A treba se je boriti za vsak resen tiskani medij, to je z vidika razvoja in ohranjanja družbe na čim višji ravni izjemno pomembno. Bistveno sporočilo je, da omenjeno združevanje omogoča Večeru in Dnevniku večjo stabilnost. To je dobro za celotno družbo in tudi za celoten medijski trg. Čeprav so mediji konkurenčni, je za vse skupaj izjemno pomembno, da čim manj ljudi neha brati resni tisk. Propad vsakega resnega medija je slab za vse ostale, vpliva na bralne navade nacije.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Uvodnik
Res je bilo nenavadno v preteklih dveh tednih poslušati privoščljiva poročila slovenskih medijev, ko so navajali sicer vprašljive podatke o tem, da je obisk turistov v juliju – po dvanajstih dneh tega meseca, sic! – nižji za šest odstotkov glede na preteklo leto. Pri čemer je seveda večina medijev pozabila dodati, da je v istem trenutku na letni ravni hrvaški turizem že beležil več kot štiriodstotno rast glede na preteklo leto.
