Grega Repovž
-
4. 9. 2015 | Komentar
Pojasnilo k uvodniku »TV Slovenija«
V zadnjih dneh so zlasti hrvaški mediji začeli poročati o tem, da naj bi bila novinarka in voditeljica Jelena Aščić zamenjana zaradi njenega etničnega porekla, pri čemer se sklicujejo na zgoraj navedeni uvodnik v Mladini. Omenjeni uvodnik je nastal nekaj dni pred objavo odločitve, da Jelena Aščić ne bo več voditeljica TV Dnevnika, in o tem ne govori v nobenem delu. Poleg tega v nobenem delu ne trdi, da naj bi vodstvo TV Slovenija do odločitve o menjavi prišlo na podlagi omenjenega kriterija. Sam kot avtor uvodnika o tem nisem imel in tudi danes nimam nobenega indica. V uvodniku je bilo izraženo mnenje o programskem svetu RTV Slovenija ilustrirano z nivojem razprave na plenarnih zasedanjih in na zasedanjih po posameznih komisijah, kjer se novinarje zmerja, obravnava skrajno ponižujoče, se jih razglaša tudi za udbovce, komuniste, politično neuravnotežene, politične aktiviste in se jih prešteva po vseh mogočih kriterijih, tudi najbolj nesprejemljivih. In ta organ je problem politike, ki je na tak način oblikovala svoj nadzor nad javnim zavodom in ki ga, ne glede na politično barvo, po desetih letih še vedno ohranja.
Grega Repovž, odgovorni urednik Mladine -
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Uvodnik
Finančni minister je zagovornik mladih. Ni dvoma, da misli resno. Je pa res, da so v Sloveniji vsi zagovorniki mladih. In da so mladi argument, ob katerem vsi obmolknejo – nihče se niti drzne na primer ne reči, da je to le ena od prioritet. Prva, a le ena. Že to je bogokletno.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Uvodnik
TV Slovenija je v dolgoletnem nazadovanju. Ni se začelo šele leta 2005 z Janša-Grimsovim zakonom, s katerim so uzakonili politični vpliv naveze SDS in cerkve, ki ves čas obvladuje odločujoči organ zavoda, torej programski svet, ne glede na politično barvo koalicije, ki vlada. Desnica kadruje svoje ljudi politično, normalni del politike pa noče prestopiti tega praga spodobnosti – in tako samodejno prepušča svet SDS, NSi in cerkvi. V resnici je tem drugim to treba šteti v dobro, čeprav zaradi tega izgubljamo vsi, RTV Slovenija kot celota pa sploh.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Uvodnik
Vedno znova, ko vzniknejo neizmerne kritike, tiste počez, ki letijo tako na državo kot družbo, še posebej pa politiko, si je treba postaviti temeljno vprašanje: Mar ni ta vsesplošna kritika, to dajanje v nič, kjer ni dobrega, kjer so vsi butlji in primerki nesposobnosti, odraz površnosti kritika oziroma kritikov? Že večkrat je bilo slišati opozorila, da je uspelo družbi zaiti v neverjetne poenostavitve, v samogenerirajoči avtorasizem, ki tako kot instantne psihoterapije ponuja odgovor zunaj posameznika, zunaj njegove lastne odgovornosti – za njegov danes so krivi predvsem neki dogodki iz rane mladosti, a ustavimo se, da ne zaidemo tudi zdaj. Vendar pa se nam tudi kot družbi ne uspe izviti iz iskanja odgovorov v nekih domnevnih skupnih značilnostih, češ, taki smo, ker je to značilno za Slovence, itd. Pa čeprav za to ni nobenih resnih podatkov, vsi kažejo nasprotno. Kot na primer velja prepričanje, da je danes življenje neprimerno nevarnejše, čeprav še nikoli nismo bili tako varni, začenši pri osnovah, na primer pri prometni varnosti ali pa zdravniški oskrbi, ki nam jo ponuja današnje zdravstvo.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Uvodnik
Slovenija ima že drugo leto gospodarsko rast. Zadnjih osemnajst mesecev, kolikor že traja, jo poganja izvoz, kar pomeni, da je ta rast odvisna od tega, kar se dogaja v ključnih državah uvoznicah, torej predvsem Nemčiji. Kot še ugotavljajo na vodilnem makroekonomskem inštitutu EIPF, pa ta rast ni zelo trdna, saj prebivalstvo še ni začelo normalno trošiti za trajne dobrine oziroma si še vedno ni opomoglo od »grške terapije«, ki ji jo je leta 2012 priredila zadnja Janševa vlada. »Piškavo okrevanje ne zbuja začudenja, saj dohodki prebivalstva v dinamiki zaostajajo za ustreznimi državami EU, ker banke ne želijo povečati kreditiranja prebivalstva. Ostajajo pod povprečjem leta 2010, ko je kreditiranju prebivalstva zadal prvi udarec bančni regulator, ki je stisnil kredite za stanovanja, drugega pa že omenjena ‘grška terapija’. Tudi sicer trošenje prebivalstva zelo nazorno kaže učinke pokrizne usmeritve obeh nosilcev ekonomske politike, vlade in centralne banke.«
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Politika
Seveda lahko vlada pade v novo histerijo prodajanja Telekoma – tako ji namreč svetuje večina finančnih analitikov, ki se na temo prodaje nacionalnega operaterja oglašajo že ves čas in tudi zdaj, pri tem pa ne razkrivajo, da so prav njihove borznoposredniške hiše tiste, ki so za svoje vlagatelje že pred časom kupile delnice Telekoma, da bi ob prodaji tako imenovanemu strateškemu partnerju zaslužili. A tako to je v Sloveniji: tudi medijem paše gromko pribijanje vlade na zid, češ, zdaj ji ni uspelo slabo prodati, bo pa zdaj morala še slabše. Nihče pa ne podvomi o domnevni izjemnosti kupca, družbe Cinven, ki v slovenskih finančnih krogih velja za izjemnega vlagatelja. A Cinven je dejansko kalkuliral do konca, želel zbiti vrednost do dna, da bi tako ustvaril izreden dobiček. In ker mu to ni uspelo, je pač pogled usmeril drugam – v države, kjer je še manj regulative in kjer je dovzetnost za take posle še večja. Se je veliki naložbenik res javno potožil, ker se je v prodajo vtikala politika? No, naj torej pogleda, kako te prodaje potekajo v matični Veliki Britaniji. In naj se tam poskuša potožiti, ker o taki prodaji poteka javna razprava. Tipična vzvišenost nad vzhodom, katerega del je Slovenija.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Uvodnik
Pretresa nas »zid«, grda žičnata ograja, postavljena na meji med Srbijo in Madžarsko. »Zid« je enak ameriškemu, na meji z Mehiko, ni pa zidan kot tisti, ki obdaja Gazo. Žičnata ograja, zgoraj navita bodeča žica, na »srbski strani zidu« pa enako navitje na tleh. Da ni mogoče stati pod »zidom«. Pribežniki sicer vržejo čez ograjo preprogo, tako se izognejo bodeči žici in splezajo čez. A zid je zid. Morda je madžarski dodatno simbolen, ker ga je postavila država za železno zaveso, ki jo je simboliziral Berlinski zid. A po 25 letih spomini zbledijo in zid ni vedno zid. Zid med Evropejci je grd zid. Čeprav – ali Madžari in Slovenci res verjamemo, da smo vsi Evropejci enaki, da nas kot take vidijo tisti, ki so ves čas v demokraciji? Za njih med Sirci, Slovenci in Madžari ni velike razlike. To so za večino Evropejcev tisti drugi. A Evropa je vljudna in omikana, ne bodo vam tega pokazali. Nasmeh bo kot iz škatlice. Kaj si v resnici mislijo o nas, jim po navadi uide. Na primer ko predsednik evropske komisije kakšnemu premieru iz »teh držav« med tiskovno konferenco pokroviteljsko z roko pokrije oči. Šala. Iz nekaterih se pač lahko tudi šališ. A ne zgražajmo se: ste opazili, da novinarji Rome, kadar nastopajo v kakšni oddaji, tikajo in kličejo po imenu? Mali rasizmi, mali rasizmi v vsakem izmed nas.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Uvodnik
Pretekli teden je prek britanskega Guardiana svet obšel posnetek nemške kanclerke Angele Merkel, ki je v živem nastopu na televiziji v jok spravila priseljensko deklico. Ta je izrazila željo, da bi njena družina dobila možnost legalno in trajno ostati v Nemčiji, Merklova pa nanjo ni odgovorila pritrdilno, ampak je poskušala nekako postaviti stvari v kontekst pravil glede priseljevanja v Nemčiji, ki ne more sprejeti vseh, ki si to želijo. Seveda se je na Merklovo in Nemčijo vsul plaz ogorčenja v smislu, poglej jo, trdosrčno babnico. Nesreča je hotela, da je posnetek svet obšel le nekaj dni po krvavem zaključku pogajanj z Grčijo, ki jih je Merklova odvodila z železno voljo in srcem.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Uvodnik
Ni šlo za bankomate. Ni šlo za to, da Grki na dan ne morejo do več kot 60 evrov. Ustaviti bančni sistem pomeni, da se je celotno poslovanje v Grčiji ustavilo. Vseh, prebivalcev, podjetij, države. Tega, kar je Evropska unija naredila svoji članici, niso doslej Združeni narodi naredili še nobeni državi zaradi zločinske narave njene oblasti.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Uvodnik
In vendar ne smemo zamahniti z roko nad sintagmo »leni Grki«. Stvar je preresna. V njej se namreč kljub vsemu skriva tisto najhujše. Leni Grki so umazani Cigani. So neumni temnopolti. Leni Grki so pokvarjeni Židje. A to ni besedna zveza z obrobja družbe. Problem sintagme leni Grki je, da je vseprisotna, da je ne uporabljajo le gostilniška omizja, ampak jo mirno izrečejo tudi voditelji, politiki. V njej je skrita tista prava nevarnost današnjega časa. Besedna zveza leni Grki, javno vse bolj zlahka uporabljana, je postaja, na katero nam je uspelo priti v tej krizi. Je znak za alarm.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Uvodnik
Je bilo tako med drugo svetovno vojno? So si ljudje tako lagali, kot si danes? Kako je mogoče, da malodane vsa Evropa še kar miži ob eksodusu, ki ga tudi sama čuti na svojem jugu? Kako je mogoče vedeti za toliko bolečine in se delati, da s tem nimaš nič? Kako se tako lahko vedejo evropske države, ki so se združile, da bi rušile nedemokratične režime, skupaj z ZDA pa so dejansko ustvarile največje vojno območje po drugi svetovni vojni – in se zdaj delajo, da z begunsko krizo nimajo nič?
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Uvodnik
Evropska elita, tako politična kot kapitalska, ima skupaj z bruseljsko buržoazijo zelo jasno agendo: preprečiti vzpon novolevičarskih strank ter zagotoviti povrnitev denarja, ki so ga njihove banke in skladi tvegano plasirali po različnih državah (na primer v Grčiji). Tu se v resnici tudi vse začne, v vsaki državi. Če ste mali vlagatelj, na primer fizična oseba iz srednjega razreda, vam bo ta Evropa povedala, da ste pač tvegali in izgubili. Ali pa vas bodo celo razlastili. Zgodilo se je tudi pri nas. Če ste premožni, potem imate denar seveda naložen drugače: ste velik vlagatelj, ste pomembni za veliko banko ali sklad – v tem primeru nimate nobenih skrbi. Slabe naložbe v Grčiji? Niste krivi, krivi so Grki. Za vas bodo izterjali vsak evro.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Uvodnik
Priča smo novi abotnosti. Teden dni po tem, ko je avstrijsko vrhovno sodišče dokončno obsodilo Wolfganga Riedla, ki je prinesel denar čez mejo za prireditev razpisa v prid finski Patrii, je Janez Janša poslal pismo predsedniku republike, vlade in državnega zbora, da naj se skliče sestanek, »na katerem bi preverili, ali pri nosilcih najvišjih političnih funkcij v državi obstaja pripravljenost za iskanje dogovora o politični popravi krivice, ker bi mesto predsednika državnega zbora in mesto predsednika vlade danes verjetno zasedal nekdo drug, če ne bi lani prišlo do zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih tekmecev iz volilne kampanje«.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Uvodnik
Ampak res – kdo v tej državi res verjame v kapitalizem? Odgovor bi vas znal začuditi: a v tej državi na to, da ima kapital svojo logiko in ne nazadnje tudi pravila, da je kapital zato, da se oplaja, dodaja vrednost, da nekaj v resnici le levica. Ne mislimo strankarsko: a le tisti, ki verjamejo v levo politično misel, dejansko tudi mislijo kapitalizem. Pošteni kapitalizem. Seveda, na tej točki se pač vse podre. Poštenega kapitalizma ni. Telekom je vlada (pro)dala Cinvenu, ker so jo izsiljevali, da se bomo sicer težje zadolževali. Kar je brez dvoma res. A v resnici smo obresti za prihodnje zadolževanje plačali posredno in tudi posredniku. In zato, ko bo naslednjič minister Mramor pohvalil ministra Mramorja, da mu uspeva dosegati nizko obrestno mero na svetovnem dolžniškem trgu, velja njegovemu znesku prišteti še kar nekaj stotnij milijonov evrov, ki jih je plačal vnaprej. Na primer s poceni Telekomom. Torej: zadolžujemo se po enakih višinah kot prej, le da obresti plačujemo drugače. Ne v denarju, v podjetjih.
-
9. 6. 2015 | Politika
V uredništvu nam je uspelo pridobiti oceno vrednosti slovenskega Telekoma, ki jo je za enega od potencialnih kupcev naredilo eno od vodilnih podjetij na tem področju – zaradi zaščite virov moramo podatke o tej družbi in o kupcu zamolčati. Vendar pa so v tej cenitvi uporabljeni podatki o stanju Telekoma, ki jih je omenjeni kupec pridobil v tako imenovanem data roomu – gre torej za revidirane in nedvomne podatke, ki sta jih kupcu na razpolago dala prodajalec, torej vlada in SDH, ter uprava Telekoma. Gre torej za izvorne poslovne podatke. Pridobljeni dokumenti nimajo nobene oznake o tajnosti, ne razkrivamo jih, ker varujemo svoje vire. A četudi bi bili označeni kot poslovna skrivnost, bi jih razkrili, saj v uredništvu ocenjujemo, da gre za izrazit javni interes za objavo.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Uvodnik
SA.33229 (2012/C), SA.35709 (2013/N)
Predsednik uprave NLB Janko Medja se je pred kratkim umaknil iz vseh kreditnih odborov v banki, ki jo vodi. Mar ni to nenavadna odločitev? Niti ne. Kreditno poslovanje je za to banko postalo postranskega pomena. V resnici so vse bančne dejavnosti v njej postranskega pomena. Banka čaka. Čaka na novega lastnika. To je Medja tudi potrdil z izjavo, da je pripravljena na prodajo.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Uvodnik
Predsednik republike se je na maturantski paradi vedel prostaško, njegovi vzkliki pa so bili seksistični – sploh če se zavemo, da je ta 51-letni moški z »miško« označil komaj polnoletna dekleta. Je lahko kaj bolj zavrženega kot seksizem – sploh ko gre za mlada dekleta? To je vulgarno in prostaško vedenje – tudi če ne bi šlo za predsednika, ampak naključnega moškega, ki bi se tako vedel do mladih deklet. Postavite se v položaj očeta katere od njih.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Uvodnik
Problem novega družbenega reda, ki so ga ustvarili kriza in v imenu krize izpeljani družbeni premiki, je popolnoma izgubljen fokus različnih družbenih skupin, kdo je dejansko njihov nasprotnik. Namesto da bi bila fronta v resnici jasna, – torej med odločevalci in močjo na eni strani ter vsemi družbenimi razredi, ki niso del elite, ampak v družbenih razmerjih nastopajo predvsem s svojim delom na drugi –, danes najtrši antagonizmi potekajo znotraj bazena tistih, ki realne moči in kapitala nimajo. Zaposleni v zasebnem sektorju so sovražni do zaposlenih v javnih službah in jih obravnavajo kot nekakšne privilegirance. Pri čemer podatki temu sploh ne pritrjujejo: upokojevanje v javnem sektorju danes ne temelji na potrebah po posameznem človeku, čisto vseeno je, ali je dober in potreben za organizacijo, temveč je še vedno administrativno v najbolj neumni različici. Zaposlitve se ne nadomeščajo, poleg tega so plače v javnem sektorju prav tako padle. Tri huda rezanja je dal v času krize skozi javni sektor.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Uvodnik
Po zmagi na volitvah se je zdelo, da predstavniki nove zmagovite oblasti dejansko verjamejo v tisto, kar je izjavil drugi človek SMC Milan Brglez: da bodo vladali najmanj tri mandate. Da so prišli na oblast in da so že naslednja štiri leta neverjetno dolga doba. Kot vsaki novi vladi dotlej se je tudi tej zdelo, da so naslednje volitve res še zelo daleč. Pa niso – tudi redne ne. Za njimi je že prva osmina mandata. Niso več na začetku. A to ni edino spoznanje, ki je doletelo tudi to vladajočo stranko, tako kot že vse pred njo: nenadoma so ugotovili, da tudi če so čisto pri miru in če ne delajo velikih korakov in ne sprejemajo radikalnih odločitev, vseeno ustvarjajo zgodovino.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Uvodnik
Namenoma navajamo del govora predsednika vlade, ki so ga 2. maja že objavili vsi vodilni elektronski mediji – pa ne zato, ker bi menili, da gre za ključni del govora. Gre zgolj za še en uspeh dolgoletnega reduciranja druge svetovne vojne, ki je danes že tako močno vgrajeno v nacionalno zavest, da se ne zdi niti več čudno, če od premierovega govora ostane le ta del.
-
24. 4. 2015 | Družba
Ne gre za iskanje krivcev, ne gre za iskanje odgovornih: glede druge svetovne vojne je vse jasno. In za to pri tej posebni izdaji gre: namenoma smo se omejili na tuje pisce, pri čemer smo bili še natančnejši – vsi avtorji, katerih besedila o drugi svetovni vojni objavljamo v tej posebni izdaji, prihajajo iz Nemčije. Zakaj? Ker s tem nastavljamo ogledalo slovenski razpravi o drugi svetovni vojni in poskusom spreminjanja zgodovinskih dejstev. Ker s tem vnaprej preprečujemo razpravo, da je resnic več. Druga svetovna vojna se ni začela ne leta 1941 ne leta 1945, začela se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja z vzponom nacizma, z vzponom populistične govorice in iskanja priročnih krivcev. Da bo vojna, je bilo jasno po razkosanju in nato dokončnem zavzetju Poljske. In pred prvim strelom so v vseh državah po Evropi obstajali ljudje, ki jih je očaral in prepričal model, ki ga je ponujal Adolf Hitler.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Uvodnik
Ko je raziskava, ki jo je omenil Milan Brglez, nastala, je bila usmeritev Slovenije širitev slovenske industrije in trgov po Balkanu navzdol: trgi, ki naj bi pomenili slovensko priložnost, so ležali za slovensko južno mejo. Mercator je na primer poskušal kupiti Agrokor in se širil v Srbijo, na Hrvaško. Podobno so ravnala druga podjetja. In seveda je res, znanje hrvaškega in srbskega jezika je bilo nekaj, česar smo se v nekdanji skupni državi naučili sproti, tako rekoč nevede (pa tudi ne preveč dobro, a dovolj za učinkovito sporazumevanje), mlajši pa so ostali brez stika z jeziki nekdanjih jugoslovanskih republik – to pomeni, da so izgubili tudi primerjalno prednost.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Uvodnik
Kako so bili vsi zadovoljni, ko je državni družbi za upravljanje terjatev uspelo prodati terjatve do skupine ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways. Češ, začenja se urejanje Slovenije, s tem bomo postali normalna družba itd. No, kupec je zasebna ameriška banka Bank of America Merrill Lynch in seveda je te terjatve kupila, ker računa, da bo z njimi zaslužila, po oceni poznavalcev od 30 do 35 odstotkov, ko bo prišlo do poplačila terjatev. In do njih bo brez dvoma prišlo, ker tako Adria kot ACH svoje dolgove že zdaj brez težav odplačujeta, Elan in Polzela pa sta pač del paketa, ki pa tudi nepoplačana bistveno ne kvarita naložbe. Pri čemer ju – oh, ti uspehi družbe za upravljanje – vedno lahko z malo spretnosti vrneta prodajalcu. Dejansko sta zraven zato, ker je poplačilo glavne terjatve do ACH tako gotovo. A politika, družba za upravljanje in seveda celotna finančna industrija so se hvalile, kakšen odličen posel so vsi skupaj izpeljali. Novinarka Radia Slovenije je bila čisto vzhičena od navdušenja. No, niso ga. Toliko, kot bo zaslužila Bank of America Merrill Lynch, bi zaslužili tudi sami, če bi te dolgove upravljali. Kar ni nobena znanost, sploh glede na to, da so po dokapitalizacijah slovenske banke polne denarja, zaradi česar se jim ne mudi s poravnavo teh terjatev oziroma se jim mudi toliko kot Bank of America Merrill Lynch.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
»Predsednik vlade ocenjuje, da je kandidatka za novo ministrico pri svojem dosedanjem delu pridobila bogate izkušnje tako na področju izobraževanja kot na področju povezovanja izobraževalnega procesa s potrebami v gospodarstvu.« To je bilo uradno sporočilo kabineta predsednika vlade Mira Cerarja, ko je za ministrico predlagal Klavdijo Markež, do izvolitve za poslanko direktorico Ljudske univerze Ptuj. Njena edina referenca je bil magistrski študij na plačljivi fakulteti za državne in evropske študije, katere kakovost seveda Miro Cerar pozna.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Uvodnik
Tretji mesec po imenovanju je grški premier Aleksis Cipras pripravil evropske politike, da so postali previdni v izjavah – a le to. Seveda je Angela Merkel, ko ga je pred štirinajstimi dnevi sprejela, že vedela, da 8. aprila odhaja v Moskvo. Kot ve, da ruski predsednik Vladimir Putin potrebuje Grčijo, da izpelje projekt plinovoda prek Turčije. Grčija je začela pritiskati. Dva dni pred Ciprasovim odhodom v Moskvo je njegova vlada sporočila izračun o neporavnani vojni škodi, ki jo je v drugi svetovni vojni Grčiji povzročila Nemčija. In ob prihodu v Moskvo je Cipras najprej položil venec na grob neznanega junaka iz druge svetovne vojne. Njegova naslednja velika diplomatska postaja bo Peking. A Kitajski je že dal vedeti, da ne misli blokirati vseh njenih investicijskih načrtov. Hkrati je grška vlada pet dni pred tem sporočila, da bo pripravila tudi načrt za morebiten izstop iz evra in ponovno uvedbo drahme. Grki so pobudo prevzeli v svoje roke.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Uvodnik
Predsednik vlade Miro Cerar je v odgovoru na poslansko vprašanje Violete Tomič iz Združene levice glede nemškega poplačila vojne škode dejal, da se ponujajo poenostavljeni recepti kot neke instantne rešitve za neke druge probleme. Oziroma prevedeno iz političnega jezika: Združeni levici je sporočil, da odpiranje vprašanja poplačila škode iz druge svetovne vojne ne more biti način, kako bomo rešili problem nakopičenega javnega dolga in razrušene ekonomije. In seveda ima Cerar prav in z njim se bo strinjal vsak razumen človek. Problem je, da teze, ki jo je s temi besedami zavrnil, nihče na drugi strani ni postavil.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Uvodnik
Jeseni leta 2004 so me iz evropske zveze novinarjev povabili, naj sodelujem pri poskusu vzpostavitve profesionalnega novinarskega sindikata v Romuniji. Poskus se je klavrno končal – romunskim novinarjem se je zdelo to, da bi bili člani sindikata, nekaj tako nezaslišanega, nekaj tako zahojenega, nekaj tako iz preteklih časov, da smo se po treh dneh razšli, vsak na svojem bregu. Slovenija in Slovenci smo bili v tistem času še nekje vmes, med Vzhodom in Zahodom, poznali in razumeli smo psihološke ovire, ki so mučile vzhodnjake, hkrati pa imeli sindikalno mrežo kot na Zahodu. Tudi sindikati so bili še zelo močni, čeprav jih je naveza Janša, časnik Finance in mladoekonomisti že kmalu grdo zamajala. Bitko so sindikati sicer dobili, a so bili zdelani, še danes se jim pozna. Enako velja za novinarstvo: javna televizija se po pohodu Janševih politkomisarjev (pod taktirko Jožeta Možine) ni nikoli več res pobrala, Delo in Večer sta od takrat – zaradi Janševih kupčij – le senci časopisov iz prejšnjih časov itd. Janševa propagandna mašinerija je naredila veliko škode. In jo dela še danes.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Uvodnik
Na tem mestu bi bilo najbolj logično napisati, kako neumna, poceni in populistična je postala razprava o prejetih avtorskih honorarjih predsednika vlade. Mediji zdaj preštevajo evre, ki jih je prejel kot svetovalec, pa kot zunanji pravnik državnega zbora.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Uvodnik
Ni bilo absurdno zgolj to, kar je govorila, ampak celotna podoba: ko je ministrica (danes že v odstopu) za šolstvo Stanka Setnikar Cankar januarja na tiskovni konferenci razlagala, da si želi, da bi z učitelji, ki izvajajo učno pomoč, vlada dosegla dogovor, da bi to delo opravljali zastonj, je v oči bodla njena oprava. Oblečena je bila v kar ekstravagantno belo čipkasto kratko jakno z usnjeno obrobo. Pa ne pravimo, da je kaj narobe s tem kosom oblačila, o okusih ne gre razpravljati – a tako zelo neskladen je bil s tem, kar je govorila. Bodite skromni, je govorila v bleščavi opravi. Verjetno bi se danes Stanka Setnikar Cankar, ki si je očitno kot honorar zaračunala vsak vdih, ki ga je naredila zunaj delovnega časa v prostorih upravne fakultete, najraje vdrla v zemljo. Pa ne zato, ker bi jo bilo sram takšnega načina razmišljanja, ampak ker jo zdaj pač ljudje grdo gledajo. Razume še vedno ne, kaj je naredila narobe.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Politika
Slavoj Žižek je leta 2008 napisal izjemno besedilo z naslovom Moja mala Avstrija, bilo je le teden, dva po razkritju kleti Josefa Fritzla. Temeljno sporočilo, povzeto seveda, je bilo: seveda imamo po tej zgodbi možnost misliti, da se prave obscenosti skrivajo po kleteh, za idiličnimi fasadami, za kičastimi podobami idiličnih družin in hišic – a kaj, ko največje obscenosti pač niso skrite, ampak jih imamo vedno znova neposredno pred očmi. In na tem mestu se zato spomnimo neke druge zgodbe o Avstriji: namreč zgodbe o Jörgu Haiderju. Ja, to je tisti politik, lep, popolnega nasmeha, moralen, ne, on je bil morala, rdeči nagelj, pastelne barve, z urejeno in prelepo družino, idealen oče, z idilično hišo in ženo, ki ga je vedno občudujoče gledala, in seveda neverjetnim številom volivcev po vsej Avstriji (zlasti pa na Koroškem).
