Grega Repovž
-
8. 1. 2024 | Uvodnik
Morali bi slaviti ta leta. Nikoli v zgodovini človeštva namreč ni bilo še toliko ljudi svobodnih v spolnosti in svobodnih pri odločanju o njej. Pri tem pa ne govorimo o skupnosti LGBT in njeni vse večji enakopravnosti, ampak o svobodi žensk. Naj se namreč zdijo ženska svoboda in enakopravnost ter seksualna svoboda tako logične za današnji čas, res veliki premiki pri pravicah žensk v zahodnih demokracijah potekajo šele zadnje desetletje z vzpostavljanjem spolne nedotakljivosti. Kaj vse je bilo tolerirano, o čem vse se ni govorilo, kaj vse je postalo nedopustno šele v zadnjem desetletju – in to v zahodnem svetu, ki se sicer s svojim liberalnim odnosom in človekovimi pravicami hvali že od konca druge svetovne vojne. K temu so prispevale kvote, k temu je izjemno močno prispeval #jaztudi, k temu je prispevala nova finančna in družbena moč žensk, k temu je prispeval boj skupnosti LGBT za lastno svobodo, ki pa je hkrati širil tudi pravice žensk.
-
Naj za začetek kar ponovimo, kar smo zapisali ob odločitvi premiera Roberta Goloba, da zamenja Tatjano Bobnar: šlo je za politično neumno odločitev, na premiera so vplivali ljudje, ki ves čas spletkarijo, ki so torej po načinu razmišljanja bliže Janši. Takrat je bilo jasno, da mu bo ta obračun škodoval, ker pač ljudem ni nikoli všeč, če se premieri vmešavajo v delo in kadrovanje v policiji.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Uvodnik
Razprave o kritičnih družbenih problemih se nemalokrat končujejo s kazanjem na krivca za nastale razmere. In pogosto se zgodi, da so v očeh družbe, predvsem pa popularnih mnenjskih voditeljev, zlasti politikov, krivi tisti, ki so na probleme opozarjali, nove, še slabše razmere pa so le še dodaten dokaz, da so sami imeli ves čas prav v svoji izvorni tezi, da sta namreč neki družbeni podsistem ali pa družbena skupina problem sama po sebi. Še huje. Ker so ti, ki kažejo na krivce, medijem običajno zanimivejši, ker seveda govorijo bolj sočno in kleno, jim na koncu to mnenje uspe uveljaviti na vseh ravneh družbe. In se vse še enkrat ponovi, zanka okoli manjšin in družbenih podsistemov se še bolj zategne, konflikt pa le še narašča.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Uvodnik
Televiziji Slovenija in še zlasti Janezu Janši smo lahko hvaležni, da smo imeli v ponedeljek možnost gledati najprej uro intervjuja s predsednikom vlade Robertom Golobom, nato pa še prav toliko časa intervju s predsednikoma SDS in NSi, Janezom Janšo in Matejem Toninom. Zakaj smo za to lahko hvaležni Janezu Janši?
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Kultura
Slovensko mladinsko gledališče je sezono 2023/2024 zastavilo skozi besedo ljubezen – in tako zdaj spremljamo vrsto predstav, ki ne bi mogle biti bolj politične, kajti v kaj pa se država in družba raje vtikata kot pa v intimo drugih, v njihove ljubezni in odnose. In tako je decembra na oder Mladinskega gledališča prišla predstava Argonavti po knjigi Maggie Nelson, ki jo je času in gledališču priredil poljski scenarist Tomasz Śpiewak. V dveh mandatih, ko mesto umetniškega vodje tega gledališča zaseda Goran Injac, so poljski avtorji stalni gostujoči umetniki – in to je tudi ena od velikih prednosti te kulturne institucije. Čeprav je izraz »poljsko gledališče« površen, pa je vsaka predstava, ki jo izvedejo poljski avtorji, za Ljubljano vedno izjemno sveža, drugačna, tako spokojna in počasna, v dobrem pomenu te besede. Režiser Michał Borczuch ni izjema: zgradil je predstavo, ki nas ne poskuša prepričati s truščem in ekscesom, ampak z močno vsebino in hkratno subtilnostjo ter nežnostjo, zato so liki tudi bolj izraziti, prav način podajanja zgodbe pa nam odkriva tančice odnosov in drobne značilnosti karakterjev. Tako počasi se gibljemo, da lahko začutimo v malih vinjetnih dvogovorih tudi male strahove in skrite frustracije, kar gledališču uspeva le redko.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Uvodnik
Uvodnik / Se ta koalicija lahko reši?
Koaliciji treh strank, Gibanja Svoboda, Socialdemokratov in Levice, že tri mesece ne uspe ustaviti padanja podpore in razpadanja lastne avtoritete. V zadnjem mesecu so se politične razmere sicer umirile, vendar pa se ne koaliciji ne vladi ne uspe postaviti na noge. Vidi se, da sta sporočilo javnosti, medijev in tudi interesnih skupin razumeli, vidi se tudi, da zdaj razumeta, da sta v resnih škripcih. Njuni volivci se od njiju niso oddaljili, temveč so nanju jezni, še natančneje rečeno – so užaljeni. To je enačba s preveč neznankami tudi za najboljše politične svetovalce – pri čemer ta poklic v tej državi sploh ne obstaja, je pa veliko ljudi, ki to delo opravljajo oziroma se s tem znanjem bahajo.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Uvodnik
Uvodnik / Kdor se z Janšo igra …
To sredo, ko je prišlo na dan, da je Janez Janša Anžeta Logarja opozoril, da je morda čas za odhod iz stranke in – med vrsticami – prepustitev mandata v državnem zboru naslednjemu na listi stranke z zadnjih volitev, Logar pa je takoj sporočil nazaj, da je Janševa reakcija, torej reakcija njegovega »političnega očeta«, pretirana, naj se, če prevedemo, »za božjo voljo pomiri«, jih ni bilo malo, ki jih je zabolela glava. In to močno. Na koga mislimo? Na gospodarstvenike, ki se danes igrajo na političnem prostoru, zaverovani v svojo moč in denar, s katerim razpolagajo.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Uvodnik
Ta teden je Anže Logar končno začel graditi svojo politično stranko. A ne z odstopom z mesta predsednika sveta SDS, temveč s člankom, ki ga je objavil na spletnem Portalu Plus, mediju, skozi katerega kapital pogosto sporoča svoje želje.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Uvodnik
Posebnost slovenske politike niso novi obrazi in nove politične stranke. Novi obrazi so v politiki stalnica v marsikateri državi, le slabi politični novinarji in analitiki iz njih delajo nekakšno lokalno posebnost. Novi obrazi in nove politične stranke nastajajo povsod, to je del demokracije, enkrat bolj intenzivno, drugič spet manj. Če bi že iskali posebnost v tem smislu, to pač niso »novi obrazi«, ampak »stari obrazi« oziroma politiki, ki so več desetletij na vrhu političnih strank ali držav. Tega je v resnici v demokracijah malo oziroma gre za redek pojav. V zahodni Evropi tako ne boste našli niti enega politika, ki bi bil na položaju predsednika stranke, vlade ali države že dve desetletji ali celo več.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Uvodnik
Uvodnik / Elementarna poštenost
Nobenega dvoma ni, da so kritike vlade upravičene, zlasti ko gre za dejanja na političnem parketu. In lomi ga predvsem premier Robert Golob, ki ne razume, da so pravila v političnem prostoru drugačna kot v podjetjih. Če se močan človek vede arogantno ali oblastno, tega volivci ne prenesejo. Zato tri četrtine Slovencev ne prenese Janeza Janše in njegovih avtoritarnih sodelavcev. No, ni problem le premier. Tudi vlada sama je naredila že veliko napak, njene odločitve so hitropotezne, pogosto popolnoma nepremišljene. Ne samo to: v vladi so pri tem pogosto še trmoglavi kot otroci in morajo naknadno popravljati napake. Pri ugotavljanju odgovornosti so selektivni – zlasti premier. To mu jemlje še dodatno kredibilnost.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Uvodnik
Žal Evropska unija nima kazenskega zakonika, da bi bilo v njem zapisano kaznivo dejanje veleizdaje. A to, kar se je zgodilo po Hamasovem napadu na cilje v Izraelu, namreč podpora celotne evropske politike (razen Španije in Irske) izraelskemu etničnemu čiščenju Gaze, je veleizdaja Evrope. Je veleizdaja evropske ideje in ideje Evropske unije. Je izdaja razlogov, zaradi katerih je Slovenija na primer vstopila v to zvezo.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Uvodnik
Dva dogodka, za večino državljanov Slovenije in prebivalcev Ljubljane nepomembna, sta globoko zaznamovala razvoj slovenske prestolnice. Prvi je bil odstranitev razpadajočih stavb pred zdravstvenim domom na Metelkovi ulici. V nekdanjih mehaničnih delavnicah so se namreč več kot 15 let zbirali odvisniki od drog. Župan Zoran Janković je dal leta 2016 stavbišče zravnati z zemljo, na njem pa je zdaj začasno parkirišče. A v teh starih stavbah je dejansko do takrat čas preživljalo okoli 60 odvisnikov od trdih drog. Odvisniki so se po rušitvi tega zavetja razkropili po mestu, mehka politika kohabitiranja mesta z odvisniki je razpadla, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo odvisnikom, so kljub izjemnemu trudu večinoma izgubile nadzor, od takrat je stanje v mestu iz leta v leto hujše.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Uvodnik
Predsednik vlade Robert Golob se je v torek – po kvazikonsolidaciji stranke, ko se je nesorazmerno znesel nad poslanko Mojco Pašek Šetinc in strokovnim svetovalcem Robertom Pavšičem – z zgoraj navedenimi besedami odzval na vprašanje, ali bo morda odstopil. A žal se od zunaj zdi, da Janša ta film že gleda. In njegov režiser je sam Golob.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Uvodnik
Ena od težav politikov, ki v politiko zaidejo po spletu okoliščin, je, da dejansko o politiki in njeni kompleksnosti, o tem torišču interesov, ne vedo veliko. A s tem ni težav, če se tega zavedajo. Modri se zato obkrožijo z res močnimi svetovalci. Ob Golobovem prevzemu funkcije smo na tem mestu zapisali, da niti on niti stranka kot taka tega nista storila in da ju bo to verjetno drago stalo. A pomembni sta tudi politična zgodovina in teorija.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Uvodnik
Uvodnik / Brez epiloga ne bo šlo
Čeprav je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pretekli petek odstopila, s tem vlade ni razbremenila teže razkritij o nepravilnostih pri javnem razpisu za delovanje nevladnih organizacij. Te so bile namreč zlorabljene – ne le, ker so bile dejansko prikrajšane za denar, ki ga je ministrica namenila navideznim nevladnim organizacijam, ampak ker sta bila njihov ugled in spoštovanje v javnosti zlorabljena, da bi nekaj posameznikov, očitno povezanih z ministrico, pridobilo javna sredstva. Gre za zavržno ravnanje, ki preprosto zahteva epilog, predvsem pa močno prevetritev načina razdeljevanja javnih sredstev v javnem sektorju.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Uvodnik
Z vso resnostjo naj zapišemo naslednje: najnasilnejše organizacije v sodobni Evropi in Združenih državah Amerike so tiste, ki napadajo pravico žensk do splava. Gršega nasilja in večjih nasilnežev od teh ljudi preprosto ni. Njihovo nasilje je namreč psihološko in fizično, stojijo pred bolnišnicami in se vtikajo v življenja žensk, ki se odločijo za splav, dejansko se jim postavljajo na pot, hodijo po mestih in kažejo plastične zarodke, ženske pa etiketirajo z izrazi morilke, ubijalke in podobno.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
»Ljubljana je kolesarsko mesto, ki postaja do kolesarjev vedno bolj prijazno, vprašanje pa je, zakaj tudi kolesarji niso do mesta vedno bolj prijazni. Z vožnjo s kolesi vsevprek po pločnikih premagujejo občutek ogroženosti, z vožnjo skozi rdečo luč izkazujejo prezir do avtomobilov, vožnjo mimo prepovedi opravičujejo z občutkom zapostavljenosti. Izkušnje kažejo, da je mogoče od kolesarjev v mestu pričakovati več spoštovanja tako do pešcev kot voznikov šele takrat, ko bo kolesarska infrastruktura zagotavljala večinoma varno, udobno in tekočo vsakodnevno vožnjo po vsem mestu.« Te besede je zapisal nekdanji »kolesarski« podžupan dr. Janez Koželj leta 2021 v mestnem Kolesarskem letopisu.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Uvodnik
Slovenci res nimamo sreče s svojimi politiki: še ko nam kaj domnevno uspe, našim politikom, tem malim egotom, za katere je značilna visoka stopnja nevednosti, uspe vse potacati. Govorimo seveda o članstvu Slovenije v varnostnem svetu in zapletu glede tega, kateri diplomat bo vodil to misijo.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Uvodnik
Izjava nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar novinarju Mladine Petru Petrovčiču, ki problematiko ravnanja Republike Slovenije z begunci spremlja že več kot 15 let, je v resnici zgolj žalostna. Program, ki ga je imela za reševanje vprašanja beguncev Bobnarjeva, je bil najambicioznejši program na tem področju v zadnjih 15 letih. Še vedno je šlo po vseh resnih merilih za medel program, a vendar je to vsaj bil – program. Zdaj vlada Roberta Goloba na tem področju nima programa oziroma dejansko nadaljuje politiko Janeza Janše in Aleša Hojsa. Le besede, ki jih uporabljata notranji minister Boštjan Poklukar in premier, so drugačne, bolj izbrane. No, vsaj Golobove. In kaj je ta politika? Ne vedo, kaj hočejo, vedo pa, česa nočejo. Nočejo beguncev. Nočejo jim pomagati, nočejo se ukvarjati z njimi, hočejo, da jih ni. No, tako to ne gre.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Uvodnik
Nekatere stvari so na prvi pogled videti samo čudne. Eden izmed oškodovancev v poplavah na Koroškem je pripovedoval, da je tistega deževnega dne nenadoma opazil razpoko v predsobi in se sam pri sebi ujezil na izvajalce, saj je bila hiša stara šele deset let. Čez uro je ugotovil, da se hiša premika in da je bila tista razpoka le prvi znak, da hiša stoji na robu plazu. Ta jo je še uro kasneje uničil za vedno, iz nje so pobegnili v zadnjem trenutku.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Uvodnik
Zdaj ko so volitve v Levici mimo, je dejansko čas, da ta stranka nekatere družbene probleme v vladi postavi v ospredje. Gre za probleme, ki jih v drugih dveh koalicijskih strankah ne vidijo, ne razumejo, niti nočejo razumeti, ker jim sedanje stanje dejansko ustreza. Večini preprosto osebno ustreza. Ustreza jim, ker je velika večina ministrov in poslancev teh dveh strank – Svobode in Socialdemokratov – dovolj premožnih in imajo dovolj premoženja, katerega vrednost zaradi anomalij v Sloveniji raste. Bolj je anomalično, premožnejši so.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Uvodnik
Seveda je naloga vlade, ministrov in ministrstev, da pripravljajo sistemske rešitve, da so torej nove zakonske ureditve zaokrožene in logične celote. Državljani po treh desetletjih pričakujemo sodobno stanovanjsko zakonodajo – ki bo dejansko vzpostavila nove standarde na tem področju, Slovenija pa ne bo več raj za premožne, ki v stanovanja nalagajo denar, ker na tem področju ni resne obdavčitve. Pričakujemo tudi novo sistemsko ureditev zdravstva – ki bo razmejila javno in zasebno zdravstvo, opredelila pravice pacientov in seveda sistemsko uredila delovanje zdravstvenih institucij in moč zaposlenih v njih. Prav tako državljani pričakujemo, da bodo okoljski standardi, primerni planetu v okoljski krizi, urejeni v dodelani in sodobni zakonodaji.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Uvodnik
Saj je neizmerno lepo in tudi srce izpolnjujoče gledati župane in občinske svetnike pa ministre in bivše ministre, poslance in prvake strank, kako hodijo bodrit in pomagat na poplavljena območja tudi tri tedne po poplavah. A vendar se slabega občutka, ko to gledamo, nekako ne moremo znebiti: to so ljudje, prav ti dolgoletni lokalni in državni politiki, ki v Sloveniji vedrijo že desetletja na lokalni in državni ravni, ki so v velikem obsegu dejansko odgovorni za razsežnosti posledic poplav. Ali bolj grdo rečeno: marsikateri župan in občinski funkcionar, ki danes teka v škornjih po svojem kraju, še zdaleč ne vsi seveda, ima razsežnost katastrofe na svoji vesti. Enako velja za državne politike – skupaj z obema bivšima predsednikoma vlade, ki danes neutrudno šibata po poplavljenih krajih in vihtita lopato: Janezom Janšo in Borutom Pahorjem.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Uvodnik
Valentina Lozar in Boštjan Gorjup se ne poznata. A od invalidskega zaposlitvenega centra Ruj, ki ga kot direktorica vodi Valentina Lozar, do družbe BSH Hišni aparati, ki je ena najuspešnejših tovarn nemškega koncerna Bosch, je le pet minut hoda med hišami in različnimi delavnicami ter malimi družinskimi podjetji. Obe družbi sta namreč v isti industrijski coni Nazarje, ob Savinji, tik za mostom, v katerem so se tisti petek zataknili hlodi in povzročili dvometrski cunamski val.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Uvodnik
Uvodnik / Kaj je obljubila Ursula von der Leyen?
Žal je tako, da so tudi najhujše katastrofe, kot so na primer poplave, ki so pretekli teden prizadele Slovenijo, zelo hitro včerajšnja novica. Vlada je zato imela zelo malo časa, da uporabi psihološki učinek katastrofe pred evropsko komisijo in čim hitreje izpogaja čim večji del nepovratne pomoči in drugih finančnih instrumentov, s katerimi razpolaga in o njih avtonomno odloča evropska komisija. Zato smo že v soboto upali, da predsednika vlade Roberta Goloba ne bomo veliko videli na poplavljenih območjih, da se torej v tistem trenutku ukvarja s svojo bistveno nalogo: kako priti do čim več nepovratnih in drugih sredstev, ki jih ima za takšne primere na voljo evropska komisija. In priznati je treba, da je to igro odigral zelo spretno, vključno s tem, da je povabil predsednico evropske komisije v epicenter katastrofe, torej v Črno na Koroškem. Pač, to je vabilo, ki ga noben visok politik ne more zavrniti. Preprosto se ne spodobi. Golob je predsednici komisije s tem odvzel manevrski prostor, ki ga ima v lastni pisarni vsak uradnik – da torej birokratsko zgolj navaja pravila in govori o omejitvah, ki jih ne more preseči. Na kraju samem, ko okoli njega hodijo dejansko prizadeti ljudje, si tega ne more in ne sme privoščiti.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Družba
Še nikoli ni bilo toliko ljudi v Sloveniji tako podrobno seznanjenih s posledicami divjanja narave kot avgusta 2023. Danes, v dobi družbenih omrežij, so posnetki in fotografije posledic podnebnih sprememb dosegli malodane vsakega. Kaj se je dogajalo in kje, vedo danes tudi otroci in mladostniki, ki sicer bolj poredko zaidejo na medijske strani, televizijski dnevnik pa ni njihova najljubša oddaja. TikTok, Instagram, Facebook – vsa omrežja so bila v preteklih dneh polna posnetkov in fotografij razdejanja v Savinjski dolini, na Koroškem, v Medvodah, Prekmurju, Kamniku ... Marsikdo od mlajših je prvič slišal imena nekaterih krajev, marsikdo od starejših pa jih je prvič videl – sicer ne v njihovi najboljši podobi. A ne samo to: danes tudi že malodane vsi razumni sleherniki, tudi tisti, ki so ob omembi podnebnih sprememb še pred časom raje zamahnili z roko, razumejo in vedo, zakaj se to dogaja, vedo tudi, da se značilnosti podnebja bliskovito spreminjajo, da se z vremenom, ki je bilo v svoji pregovorni neprevidljivosti vedno predvidljivo, danes nekaj res velikega dogaja. In seveda: da to, kar se dogaja, nikakor ni dobro.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Uvodnik
Smo Slovenci res bolj čemeren in sitnoben narod od drugih? Smo res izstopajoče nezadovoljni in nergavi? Ali je pač to le del avtorasizma, tako pogostega v medijih in med javnimi osebnostmi, ko z dajanjem vsega v nič in prikazovanjem vsega kot slabega dejansko povzdigujejo sebe kot tiste, ki pa vedo, kaj je prav in kako bi bilo treba, ki torej niso del tega slabega in zavoženega? Najverjetneje je vse skupaj malce vmes: bližnjica do medijske pozornosti je vedno močna kritika, sploh v času družbenih omrežij, po drugi strani pa ni dvoma: Slovenci smo kar nezadovoljni, nergavi, kar iz leta v leto potrjujejo tudi različne raziskave.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Uvodnik
Uvodnik / Država enega odstotka
Razkritja novinarjev Boruta Mekine in Luka Volka v tokratni Mladini so dejansko grozljiva in postavljajo na glavo tako pogosto izpostavljene domnevne majhne razlike v dohodkih v Sloveniji. Že leta namreč velja, to pa domnevno dokazujejo tudi podatki, da naj bi bila Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. A to v dejanskem življenju ne drži. V Sloveniji so namreč nekateri neprimerno »bolj egalitarni« kot drugi, deležni so neprimerno več solidarnosti družbe, države in vseh slojev prebivalstva. In to so najbogatejši, ki jim je politika v letih naredila cel sistem davčnih in drugih izognitev, zaradi katerih je njihova davčna obremenitev dejansko enaka davčni obdavčitvi, ki naj bi bila namenjena tistim z najnižjimi dohodki. Podjetniki so namreč po uradnih podatkih leta 2021 plačali v povprečju le 11,1-odstotni davek na svoje prihodke. To pa ustreza odmeri davka zaposlenih z minimalno plačo – ti so leta 2021 po analizi ministrstva za finance plačali, z upoštevanjem vseh olajšav, 11,9 odstotka dohodnine. Torej so dejansko dali državi večji del svojega dohodka kot najbogatejši, ki se ves čas prikazujejo kot najbolj obremenjeni del prebivalstva. Pa ne samo to: kot razkriva Borut Mekina, ima odstotek najbogatejših prebivalcev Slovenije v lasti 23,2 odstotka premoženja, kar je izjemno visok delež. Za primerjavo: v Belgiji ima najpremožnejši odstotek recimo v lasti le 15 odstotkov premoženja, na Danskem 21 odstotkov, na Nizozemskem 16 odstotkov, v Veliki Britaniji, zibelki neoliberalizma, pa imajo najbogatejši v lasti 21,3 odstotka.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Uvodnik
V teh dneh se počasi zaključuje ena največjih kalvarij posamične institucije v sodobni Sloveniji. Točno eno leto je minilo od sprejetja sprememb zakona o RTV Slovenija v državnem zboru – in eno celo leto je Janši in njegovim na RTV Slovenija z različnimi manevri uspevalo, da so njegova politična stranka in njeni komisarji to institucijo držali v pesti.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Uvodnik
V začetku maja je portal N1 razkril, da je vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, na ta položaj postavljen v času prejšnje vlade na izrecno željo Janeza Janše, na podlagi anonimne prijave, o kateri verodostojnosti gre dvomiti, med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. V tej objavi so prišla na dan že prva imena ljudi, katerih račune naj bi Žugelj ciljno nadzoroval: med njimi so bili lastnik N1 Dragan Šolak, urednica N1 Katja Šeruga in direktor POP TV Branko Čakarmiš.
