Grega Repovž
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Uvodnik
V deželi zavisti in nenehnega godrnjanja ter zasmehovanja je kar težko napisati navdušeno besedilo – ker se to pač zdi tako čudno v tem okolju. A tokrat se ne bomo dali ustaviti, ker je zadeva, ki se je začela prav ta teden in je plod slovenske pameti – da, namenoma uporabljamo to običajno na ekonomijo in podjetništvo vezano terminologijo, ker pamet in inventivnost nista samo naravoslovju in tehničnim dosežkom namenjeni besedi –, preprosto preveč dobra in domišljena. Ta pobuda ni vezana le na Slovenijo, v naslednjih tednih se lahko spremeni v eno od glavnih tem prihajajočih evropskih volitev. In gre za čisto ideologijo (v pozitivnem smislu te besede), za človekove pravice, za to, kar si predstavljamo kot Evropo in kot Slovenijo. O čem torej govorimo? Seveda o kampanji Inštituta 8. marec »Moj glas, moja izbira«, kampanji za uveljavitev dejanske pravice do splava za vse ženske v Evropi. No, dejansko gre za ubranitev te pravice, ne samo za poskus razširitve.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Uvodnik
Izvolitev Matjaža Hana, podjetnika po duši, kot zapiše Jure Trampuš v naslovni temi te Mladine, je morda večji premik na slovenski politični sceni, kot se zdi na prvi pogled. Še več: ni izključeno, da gre tudi za največji premik na levoliberalnem političnem prostoru.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Uvodnik
Franci Delić Zavrl je nekdanji urednik Mladine, nekdanji direktor marketinške skupine Pristop, danes pa solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu konglomerata Herman & partnerji, lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom, a na kratko bi ga opisali kot lobista in svetovalca za krizno komuniciranje. Zavrl je sicer nekako korekten človek, celo prijeten, starejši ga poznajo kot enega od četverice JBTZ. Njegovi lobistični pritiski na medije so sicer gentlemanski, a je zaradi moči, ki jo ima kot velik posrednik na medijskem trgu, tudi brutalen igralec, sploh za tiste, ki so mu kaj dolžni ali so šibki. Zavrl nima nobenih resnih zadržkov pri izbiri naročnikov, dela za leve in desne, enkrat lobira za lastnike nekdanje družbe Salonit Anhovo, drugič za Janšo ali pa daje delo njegovemu sinu, dela tudi za SD, čeprav tega ne prizna, dela za različne firme in posameznike, sploh tiste, ki imajo težave ali hodijo po robovih zakonodaj. Ni osamljen, ne nazadnje je na podoben način na medije pritiskala tudi danes predsednica, pred tem pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Zavrl sicer večino stvari dela pretežno transparentno. In tudi nima težav govoriti o njih.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Uvodnik
Redko dobimo sleherniki neposreden vpogled v zakulisne pritiske, ki jih interesne skupine izvajajo na odločevalce v državi. Ne samo zato, ker so predstavniki kapitala spretni in za to najemajo najboljše svetovalce in posrednike, ki pritiske izpeljejo tako, da nihče ne more z gotovostjo trditi, da se je kaj sploh zgodilo. Žal pa tudi funkcionarji, na katere se pritisk izvaja, o tem ne želijo govoriti javno, ne glede na grobost predstavnikov kapitala. Pretekli teden se je zgodil primer takšnega pritiska prek dnevnika Delo v lasti gradbenega velikana Kolektor. Primer je zanimiv, ker je na eni strani interes večine prebivalcev Slovenije, na drugi pa interes kapitala, gre za gradbenike, investitorje in banke.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Uvodnik
Uvodnik / Zadnje dejanje afere Litijska
Ljubljanski župan Zoran Janković je v zadnji oddaji Marcel, ne da bi ga voditelj Marcel Štefančič, jr., vprašal, navedel dva principa, ki naj bi ga opredeljevala kot levičarja, za kar da se ponosno deklarira: »Eden je odnos do sodelavcev, še iz časa Mercatorja, in drug je odnos do druge svetovne vojne.« Ne pravimo, da je kaj narobe z njima. Skrb za zaposlene je vrlina dobrih menedžerjev (pri čemer se ne opredeljujemo, ali je bil Janković res skrben do zaposlenih v Mercatorju ali zaposlenih v mestni upravi). Tudi spoštovanje partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je brez dvoma vrlina in pomembna samoopredelitev, ki definira odnos do zgodovine in zgodovinskih odločitev. V Sloveniji imamo namreč še vedno velik del politike, ki ima pozitiven odnos do kolaboracije, tudi RKC do danes ni zmogla obsoditi lastnega sodelovanja in organiziranja podrejenih enot za nemške in italijanske okupatorje ter prisege Hitlerju. Janković hoče s tem tudi povedati, da ima pozitiven odnos do socialistične preteklosti in nekdanje skupne države.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Uvodnik
Sedemindvajsetega februarja letos je iz Pariza prišla novica, ki se je Evropejcem zdela čudna in nesprejemljiva. Francoski predsednik Emmanuel Macron, karkoli si že mislimo o njem, brez dvoma nima dlake na jeziku. In na neformalnem srečanju predsednikov v Parizu, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, posvečeno pa je bilo predvsem razmeram v Ukrajini, je Macron načel tabu temo.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Uvodnik
Uvodnik / In če ima Golob prav?
Ne vemo, slutimo pa, da v naslednjih tednih premiera Roberta Goloba čaka mala medijska smrt. Kaj je naredil in sporočil s svojimi dejanji in menjavami v preteklih dveh tednih? Dal je košarico klasičnim medijem, časopisom, televizijam, spletnim stranem, komentatorjem, novinarjem, mnenjskim voditeljem. Sporočil jim je, da jih vidi kot oviro v svojem komuniciranju, sporočil jim je, da ne razume slovenskega medijskega prostora kot normalnega, ampak se mu zdi nenormalen, zato bo poskušal komunicirati z javnostjo drugače. Prek sodobnih družbenih omrežij. Premier stavi na Facebook in Instagram.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Uvodnik
Uvodnik / Temu smo nekdaj rekli kraja
Vrniti se moramo leto nazaj, v čas, ko je Golobova vlada še načrtovala uvedbo davka na nepremičnine. Dovolj je bil en nastop zgoraj citiranega Tilna Božiča, da je bila na nogah celotna Slovenija – in Božič ni rekel nič drugega, kot da je treba uvesti davek na nepremičnine in pravičneje obdavčiti premoženje. Dan zatem se je začel medijski pogrom proti državnemu sekretarju (da, mediji radi to naredijo za elito), tako oster in enoten, da se je od njega na koncu distanciral še premier Robert Golob.
-
Uvodnik / Kriv je minister Han
Anja Z. je stara 32 let. Na prvi pogled bi lahko rekli, da ji ne gre slabo. Že tri leta je zaposlena v ugledni javni raziskovalni instituciji, službo pa ima za nedoločen čas, delo jo veseli, sodelavci so prijetni. V Ljubljani živi že od študentskih let, a seveda se ima še vedno za Mariborčanko. Živi v enoinpolsobnem stanovanju za Bežigradom pri Plečnikovem stadionu, prijetno in svetlo je. Tudi najemnina je čisto sprejemljiva – 580 evrov na mesec. Uradno sicer velja, da plačuje 180 evrov najemnine, saj v stanovanju uradno najema le sobico. V stanovanju živi že pet let. Pred desetimi dnevi se je oglasil njen najemodajalec in ji povedal, da mora 1. maja iz stanovanja.
-
Uvodnik / Farsa v državnem zboru
To sredo se je v državnem zboru zgodila farsa, pri čemer je farsa v resnici mil izraz za dogajanje. SDS in njen voditelj Janez Janša sta namreč na korupcijski pranger postavila stranko Gibanje Svoboda, SD in z njima Levico, kot prvega in najhujšega skorumpiranca pa predsednika vlade Roberta Goloba. Seveda še zdaleč ne trdimo, da korupcija v te stranke ne sega (Levica sicer nima niti ene korupcijske afere), daleč od tega. Ne trdimo tudi, da so na korupcijo in malverzacije v tej vladi dovolj občutljivi. Še več, stranki Svoboda se je s primerom Sanje Ajanović Hovnik zgodila težka korupcijska afera, katere del je tudi dejstvo, da se je zaradi poskusa zlorabe javnega denarja umaknjena ministrica zdaj znašla med najbolje plačanimi v javnem podjetju Slovenske železnice – kar je največja sramota te zgodbe. In seveda – tudi stranka SD v tem trenutku sploh ne ve, ali se lahko izvleče iz afere, ki so jo zakuhali njeni člani iz druge vrste pri nakupu stavbe za pravosodno ministrstvo.
-
Janez Janša in Benjamin Netanjahu
Julija 2021 so mediji po vsem svetu na prvih straneh in v udarnih terminih objavili razkritja glede izraelske vohunske programske opreme Pegaz, ki jo je vrsta avtoritarnih vlad zlorabljala za nezakonit nadzor svojih nasprotnikov. Razkritja so temeljila na gradivu, ki jih je novinarjem posredoval neznani žvižgač. Tarča sistema, ki na skrivaj in v celoti prevzame nadzor nad žrtvinim mobilnikom ali računalnikom in tako poseže v njihovo največjo intimo, je bilo več kot 50.000 ljudi, med njimi po več sto novinarjev, aktivistov, nevladnikov in opozicijskih politikov.
-
Da bi lahko razumeli, kaj se danes dogaja v Levici, se moramo vrniti nekaj tednov v preteklost. Poslanci Levice Matej Tašner Vatovec, Tatjana Greif, Nataša Sukič in Milan Jakopovič so pred tremi tedni sporočili, da nočejo imeti nobenih stikov več s kolegom iz poslanske skupne Miho Kordišem. Da, to so rekli. Ampak ne samo to. Rekli so, da imajo dovolj njegovega izsiljevanja, groženj, zavajanja, pritiskov. Kaj so torej rekli? Da je Miha Kordiš nasilnež, buli. Da jih nadleguje, da dejansko nad njimi izvaja nasilje – in da si tega ne dovolijo več, da je prestopil mejo spodobnega, mejo dovoljenega.
-
Že pred volitvami leta 2022 so vse stranke, ki so kasneje prišle v državni zbor, napovedale, da z Janšo in SDS zaradi njenih skrajnih stališč in avtoritarnega vodje niso pripravljene sodelovati. Razen Nove Slovenije. A po volitvah 2022 je tudi Nova Slovenija sporočila, da ni več pripravljena sodelovati z Janšo kot predsednikom stranke. Janša je sicer skrajni politik, ni pa neumen. Da bi lahko še kdaj naredil koalicijo in dobil vlado, bi – kot priznava tudi sam – v proporcionalnem volilnem sistemu potreboval »tretjega« partnerja.
-
Vlada je imenovala novega direktorja javne agencije Spirit. Gre za državno agencijo, ki podjetjem za različne razvojne projekte razdeli okoli 50 milijonov evrov – vsako leto. Vse poteka prek javnih razpisov, gre za agencijo, ki razpolaga z zneski, razmeroma visokimi za slovenski prostor. Agencija spada pod ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, sicer drugi človek SD. In koga je na Hanov predlog vlada imenovala na položaj direktorja za petletni mandat? Dosedanjega vršilca dolžnosti Roka Capla, ki ga je na mesto vršilca dolžnosti februarja 2022 postavila vlada Janeza Janše, ko je ministrstvo še vodil predsednik SMC oziroma stranke Konkretno Zdravko Počivalšek.
-
Pa smo dobili to, kar nam Anže Logar že ves čas, očitno zadnje dni tudi s plakati, razlaga kot pravo in dobro politiko: tako poveličevano sodelovanje in povezovanje. Nakup bodoče sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za 7,7 milijona evrov je to, o čemer sanjajo vse na politiko priklopljene klike – sodelovanje. Sodelovanje vseh klik in političnih strank pri gospodarjenju z javnim denarjem. O tem govori Logar. O tem govori Borut Pahor. In kaj to dejansko pomeni? Da se oni med sabo dogovorijo, si torej razdelijo posle in s tem denar, državljani pa smo zadovoljni, ker imamo enotno politiko. To je ta enotna politika.
-
V zadnjih mesecih se v medijih kopičijo primeri zakonitega, a vseeno nesprejemljivega prepletanja javnih in zasebnih interesov – pri čemer vse skupaj poteka vedno znova z javnim denarjem in znotraj javnih ustanov ter na škodo države in njenih interesov kot tudi samih institucij. Ne samo to: v javnem sektorju zaposleni posamezniki in institucije, ki jih običajno vodijo, se vse pogosteje vedejo, kot da gre za zasebna podjetja, njihov prvi interes pa je zaslužiti čim več – vse to znotraj javnega sistema.
-
To je besedilo o Gazi in odgovornosti mednarodne skupnosti za pokol, ki tam pravkar poteka. Ta odgovornost je že nastala in soočenje z njo bo trdo. Trajalo bo desetletja.
-
Konec preteklega tedna je po družbenih omrežjih najprej v Ameriki, nato pa po Evropi, tudi v Sloveniji, zakrožila fotografija treh avtobusov mestnega prometa iz Osla. Avtobusi stojijo v neodmetanem snegu, visokem okoli 80 centimetrov. Pripis, ki so ga objavljali ljudje, je bil takle: »Poglejte te avtobuse v Oslu, zgodil se je popoln kolaps zaradi temperatur med –7 in –14 stopinj, električni avtobusi so se spremenili v ledene kocke.« Takšnih laži je na družbenih omrežjih in za gostilniškimi omizji ogromno – takšne zgodbice so del človeštva, pretiravanja pa tudi.
-
8. 1. 2024 | Uvodnik
Morali bi slaviti ta leta. Nikoli v zgodovini človeštva namreč ni bilo še toliko ljudi svobodnih v spolnosti in svobodnih pri odločanju o njej. Pri tem pa ne govorimo o skupnosti LGBT in njeni vse večji enakopravnosti, ampak o svobodi žensk. Naj se namreč zdijo ženska svoboda in enakopravnost ter seksualna svoboda tako logične za današnji čas, res veliki premiki pri pravicah žensk v zahodnih demokracijah potekajo šele zadnje desetletje z vzpostavljanjem spolne nedotakljivosti. Kaj vse je bilo tolerirano, o čem vse se ni govorilo, kaj vse je postalo nedopustno šele v zadnjem desetletju – in to v zahodnem svetu, ki se sicer s svojim liberalnim odnosom in človekovimi pravicami hvali že od konca druge svetovne vojne. K temu so prispevale kvote, k temu je izjemno močno prispeval #jaztudi, k temu je prispevala nova finančna in družbena moč žensk, k temu je prispeval boj skupnosti LGBT za lastno svobodo, ki pa je hkrati širil tudi pravice žensk.
-
Naj za začetek kar ponovimo, kar smo zapisali ob odločitvi premiera Roberta Goloba, da zamenja Tatjano Bobnar: šlo je za politično neumno odločitev, na premiera so vplivali ljudje, ki ves čas spletkarijo, ki so torej po načinu razmišljanja bliže Janši. Takrat je bilo jasno, da mu bo ta obračun škodoval, ker pač ljudem ni nikoli všeč, če se premieri vmešavajo v delo in kadrovanje v policiji.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Uvodnik
Razprave o kritičnih družbenih problemih se nemalokrat končujejo s kazanjem na krivca za nastale razmere. In pogosto se zgodi, da so v očeh družbe, predvsem pa popularnih mnenjskih voditeljev, zlasti politikov, krivi tisti, ki so na probleme opozarjali, nove, še slabše razmere pa so le še dodaten dokaz, da so sami imeli ves čas prav v svoji izvorni tezi, da sta namreč neki družbeni podsistem ali pa družbena skupina problem sama po sebi. Še huje. Ker so ti, ki kažejo na krivce, medijem običajno zanimivejši, ker seveda govorijo bolj sočno in kleno, jim na koncu to mnenje uspe uveljaviti na vseh ravneh družbe. In se vse še enkrat ponovi, zanka okoli manjšin in družbenih podsistemov se še bolj zategne, konflikt pa le še narašča.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Uvodnik
Televiziji Slovenija in še zlasti Janezu Janši smo lahko hvaležni, da smo imeli v ponedeljek možnost gledati najprej uro intervjuja s predsednikom vlade Robertom Golobom, nato pa še prav toliko časa intervju s predsednikoma SDS in NSi, Janezom Janšo in Matejem Toninom. Zakaj smo za to lahko hvaležni Janezu Janši?
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Kultura
Slovensko mladinsko gledališče je sezono 2023/2024 zastavilo skozi besedo ljubezen – in tako zdaj spremljamo vrsto predstav, ki ne bi mogle biti bolj politične, kajti v kaj pa se država in družba raje vtikata kot pa v intimo drugih, v njihove ljubezni in odnose. In tako je decembra na oder Mladinskega gledališča prišla predstava Argonavti po knjigi Maggie Nelson, ki jo je času in gledališču priredil poljski scenarist Tomasz Śpiewak. V dveh mandatih, ko mesto umetniškega vodje tega gledališča zaseda Goran Injac, so poljski avtorji stalni gostujoči umetniki – in to je tudi ena od velikih prednosti te kulturne institucije. Čeprav je izraz »poljsko gledališče« površen, pa je vsaka predstava, ki jo izvedejo poljski avtorji, za Ljubljano vedno izjemno sveža, drugačna, tako spokojna in počasna, v dobrem pomenu te besede. Režiser Michał Borczuch ni izjema: zgradil je predstavo, ki nas ne poskuša prepričati s truščem in ekscesom, ampak z močno vsebino in hkratno subtilnostjo ter nežnostjo, zato so liki tudi bolj izraziti, prav način podajanja zgodbe pa nam odkriva tančice odnosov in drobne značilnosti karakterjev. Tako počasi se gibljemo, da lahko začutimo v malih vinjetnih dvogovorih tudi male strahove in skrite frustracije, kar gledališču uspeva le redko.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Uvodnik
Uvodnik / Se ta koalicija lahko reši?
Koaliciji treh strank, Gibanja Svoboda, Socialdemokratov in Levice, že tri mesece ne uspe ustaviti padanja podpore in razpadanja lastne avtoritete. V zadnjem mesecu so se politične razmere sicer umirile, vendar pa se ne koaliciji ne vladi ne uspe postaviti na noge. Vidi se, da sta sporočilo javnosti, medijev in tudi interesnih skupin razumeli, vidi se tudi, da zdaj razumeta, da sta v resnih škripcih. Njuni volivci se od njiju niso oddaljili, temveč so nanju jezni, še natančneje rečeno – so užaljeni. To je enačba s preveč neznankami tudi za najboljše politične svetovalce – pri čemer ta poklic v tej državi sploh ne obstaja, je pa veliko ljudi, ki to delo opravljajo oziroma se s tem znanjem bahajo.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Uvodnik
Uvodnik / Kdor se z Janšo igra …
To sredo, ko je prišlo na dan, da je Janez Janša Anžeta Logarja opozoril, da je morda čas za odhod iz stranke in – med vrsticami – prepustitev mandata v državnem zboru naslednjemu na listi stranke z zadnjih volitev, Logar pa je takoj sporočil nazaj, da je Janševa reakcija, torej reakcija njegovega »političnega očeta«, pretirana, naj se, če prevedemo, »za božjo voljo pomiri«, jih ni bilo malo, ki jih je zabolela glava. In to močno. Na koga mislimo? Na gospodarstvenike, ki se danes igrajo na političnem prostoru, zaverovani v svojo moč in denar, s katerim razpolagajo.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Uvodnik
Ta teden je Anže Logar končno začel graditi svojo politično stranko. A ne z odstopom z mesta predsednika sveta SDS, temveč s člankom, ki ga je objavil na spletnem Portalu Plus, mediju, skozi katerega kapital pogosto sporoča svoje želje.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Uvodnik
Posebnost slovenske politike niso novi obrazi in nove politične stranke. Novi obrazi so v politiki stalnica v marsikateri državi, le slabi politični novinarji in analitiki iz njih delajo nekakšno lokalno posebnost. Novi obrazi in nove politične stranke nastajajo povsod, to je del demokracije, enkrat bolj intenzivno, drugič spet manj. Če bi že iskali posebnost v tem smislu, to pač niso »novi obrazi«, ampak »stari obrazi« oziroma politiki, ki so več desetletij na vrhu političnih strank ali držav. Tega je v resnici v demokracijah malo oziroma gre za redek pojav. V zahodni Evropi tako ne boste našli niti enega politika, ki bi bil na položaju predsednika stranke, vlade ali države že dve desetletji ali celo več.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Uvodnik
Uvodnik / Elementarna poštenost
Nobenega dvoma ni, da so kritike vlade upravičene, zlasti ko gre za dejanja na političnem parketu. In lomi ga predvsem premier Robert Golob, ki ne razume, da so pravila v političnem prostoru drugačna kot v podjetjih. Če se močan človek vede arogantno ali oblastno, tega volivci ne prenesejo. Zato tri četrtine Slovencev ne prenese Janeza Janše in njegovih avtoritarnih sodelavcev. No, ni problem le premier. Tudi vlada sama je naredila že veliko napak, njene odločitve so hitropotezne, pogosto popolnoma nepremišljene. Ne samo to: v vladi so pri tem pogosto še trmoglavi kot otroci in morajo naknadno popravljati napake. Pri ugotavljanju odgovornosti so selektivni – zlasti premier. To mu jemlje še dodatno kredibilnost.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Uvodnik
Žal Evropska unija nima kazenskega zakonika, da bi bilo v njem zapisano kaznivo dejanje veleizdaje. A to, kar se je zgodilo po Hamasovem napadu na cilje v Izraelu, namreč podpora celotne evropske politike (razen Španije in Irske) izraelskemu etničnemu čiščenju Gaze, je veleizdaja Evrope. Je veleizdaja evropske ideje in ideje Evropske unije. Je izdaja razlogov, zaradi katerih je Slovenija na primer vstopila v to zvezo.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Uvodnik
Dva dogodka, za večino državljanov Slovenije in prebivalcev Ljubljane nepomembna, sta globoko zaznamovala razvoj slovenske prestolnice. Prvi je bil odstranitev razpadajočih stavb pred zdravstvenim domom na Metelkovi ulici. V nekdanjih mehaničnih delavnicah so se namreč več kot 15 let zbirali odvisniki od drog. Župan Zoran Janković je dal leta 2016 stavbišče zravnati z zemljo, na njem pa je zdaj začasno parkirišče. A v teh starih stavbah je dejansko do takrat čas preživljalo okoli 60 odvisnikov od trdih drog. Odvisniki so se po rušitvi tega zavetja razkropili po mestu, mehka politika kohabitiranja mesta z odvisniki je razpadla, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo odvisnikom, so kljub izjemnemu trudu večinoma izgubile nadzor, od takrat je stanje v mestu iz leta v leto hujše.
