Grega Repovž
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Uvodnik
Ta teden je v svetovno javnost filozof Slavoj Žižek spustil presenetljivo besedilo, ki sta ga sicer napovedovali že vsaj dve predhodni, zadnjega objavljamo tudi v Mladini. Besedilo je presenetljivo, odzivi so močni, Žižek ni požel navdušenja levega občinstva, napadi nanj so ostri. Žižka seveda ne gre podcenjevati: ne le, da je vedel, kaj piše, vedel je seveda tudi, kakšni bodo odzivi. A ni namen v tem prispevku secirati Žižkovega besedila. Ne gre namreč za vprašanje strinjanja z Žižkom – besedilo je pomembnejše in večje od tega vprašanja.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Uvodnik
Z vzklikom »Champagne, please!« se je na novico iz domovine, da se slovenski in hrvaški specialci gledajo prek žičnate ograje, odzval moj prijatelj iz Berlina. Ko pridejo stvari tako daleč, namreč ni več prostora za »nas«, tukaj nas več ni, prostor zasedejo drugi, ljudje vojaške govorice in dejanj – mi pa lahko le z grozo opazujemo, v kakšno zmaličeno stvarnost se je spremenil naš svet in kaj ga je zasedlo. Lahko se le še naslonimo nazaj in upamo na najboljše. To ni naš svet. »Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil,« je o takšnih situacijah zapisal Stanislaw Jerzy Lec.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Politika
Sedež Slovenske katoliške skupnosti v Berlinu je v Domu svete Elizabete na Kolonnenstrasse 38. V pritličju Doma svete Elizabete so prostori nemške župnije, v prvem nadstropju pa slovenske katoliške misije, ki jo vodi pater Izidor Pečovnik. Ob zaostritvi begunske krize sta se oba duhovnika nemudoma odločila, da vsa preostala tri nadstropja Doma svete Elizabete ponudita beguncem. In tako je zdaj že dolgo. »Beguncem vsi pomagamo, tako nemška kot slovenska skupnost, tako naši kot nemški verniki. Slovenske in nemške družine prinašajo pomoč, so v stiku z begunci. Saj je dejansko zelo preprosto: gre za ljudi, za naše bližnje, ki so se znašli v veliki stiski in so veliko pretrpeli,« pravi pater Izidor Pečovnik.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Uvodnik
Danes je že pozabljena izjava nekdanje ministrice za obrambo Ljubice Jelušič, ki je leta 2011 rekla, da bi Slovenci Kitajce lahko usposabljali za vojskovanje v visokogorju. Že takrat je zvenelo prepričljivo, češ, saj res, to pa znamo, če kaj, gorniki in alpinisti Slovenci res smo. A resnica je pač drugačna: Slovenci Kitajce lahko naučimo bolj malo. Na Kitajskem je devet od 14 svetovnih vrhov, višjih od 8000 metrov, več kot sto vrhov, ki presegajo 7000 metrov, in več kot tisoč vrhov, ki so višji od 6000 metrov.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Uvodnik
Srce vsakega o demokraciji in človekovih pravicah prepričanega državljana je moralo v sredo poskočiti od veselja, ko je Radio Študent sporočil, da jim je uspelo zbrati več kot 2500 podpisov. Z njimi so preprečili uveljavitev sprememb zakona o obrambi, ker jim mora državni zbor zdaj dati rok za zbiranje overjenih podpisov za razpis referenduma. Do vsebine zakona in sprememb še pridemo, a za državo je pomembno, da se ta družbeni angažma zoper povečevanje represije vedno znova izkazuje tudi med najmlajšimi aktivnimi prebivalci. Če so namreč starejše generacije avtomatično občutljive za vojaško represijo že zaradi JLA, pri mlajših stvari niso tako samoumevne, z vojsko nimajo tako slabih izkušenj, ne spomnijo se na primer sojenja zoper JBTZ. In večina žal ne pozna podrobnosti Janševe zlorabe vojske v politične namene, ki se je končala z napadom na civilista v Depali vasi in Janševim odhodom z mesta ministra za obrambo.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Uvodnik
Dobrodošli, novi sodržavljani!
Prejšnji teden je ameriška revija Time izšla s preprostim in velikim naslovom na naslovnici: Eksodus. Pogled od daleč na tisto, kar doživljamo v delu Evrope, zadnji teden pa v vsej intenzivnosti tudi v Sloveniji, izostri sliko v njeni pravi dimenziji. Da, dogaja se nekaj izjemnega, nekaj zunaj vseh naših pričakovanj in vednosti. In danes se je treba sprijazniti, da se naš svet – ta Evropa in ta Slovenija – za vedno spreminja. Čeprav ne prvič na ta način. Od kod so že prišli Slovani, navsezadnje? Evropejci smo tako selitev tudi že doživeli, konec 19. stoletja si je desetine milijonov Evropejcev odšlo izboljševat življenjsko raven v obe Ameriki, Italijanov nekaj milijonov, Slovencev pa 250 tisoč.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Uvodnik
»Evropa, ki je vse svoje bogato znanje posvetila ženskam, tkanini, žogam in strojem, ne ve, kje naj začne, česa naj se loti in kam naj se pravzaprav odpravi, v grozi pred svojimi lastnimi utvarami, v protislovju s svojimi intimnimi lažmi, bogata kot še nikoli poprej, a prazna in dolgočasna kot izpeta gramofonska plošča.«
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Uvodnik
Predsednik vlade Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta ta teden izpeljala – zapakirano v odločitev vlade – mnogo pogumnejšo potezo, kot se jima priznava. In od tega tedna je slovenska vlada v mali vojni – s trojko in finančnimi trgi. Mar nismo to od nje zahtevali že nekaj časa in jih zaradi domnevne ponižnosti celo zasmehovali?
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Uvodnik
Leto dni vlade dokončno potrjuje redke zapise iz časa volilne kampanje leta 2014 in ob imenovanju Mira Cerarja za predsednika vlade: volivci so na zadnjih volitvah največ glasov namenili politično konservativni stranki. SMC je po vseh prvinah desna stranka. In to je nekaj najboljšega, kar se je zgodilo slovenskemu političnemu prostoru v zadnjih dveh desetletjih. Nič ga ne normalizira bolj kot SMC.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Uvodnik
V razmeroma dolgem citatu nas s preprostostjo znanja in vedenja sociolog dr. Krašovec sleče – pred nami samimi. Z definicijo samo pove, da je rasizem prav to, kar ves čas poskušamo zanikati.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Uvodnik
Corbyn, da o papežu ne govorimo!
V senci stiske beguncev, sovražnosti, zbeganosti in negotovosti je evropska politika doživela velik in pomemben premik. Ime mu je Jeremy Corbyn. Evropska politika, konservativna in socialdemokratska, je doživela trd poraz. Nova levica dobiva nov pospešek. In ta prihaja prav iz Velike Britanije. Da, Velika Britanija se zdi na prvi pogled geostrateško manj pomembna, nekako se je oddaljila iz središča Evrope, to je zdaj res v Nemčiji. A zamisli, že zaradi jezika in splošne priljubljenosti te dežele, vedno prehajajo po vsem svetu.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Uvodnik
V izjemnem času živimo. Tehnologija in zakonitost padajočih cen pri vse večji ponudbi nam omogočata stvari, ki jih še znanstvena fantastika ni predvidela tako kmalu (dobro, je predvidela nekatere druge stvari, ki jih je še ni, a to ne moti). Kako običajno se nam zdi, da se lahko v nekaj urah, ne da bi bili zelo premožni, znajdemo na drugi celini! Medicinska znanost je na primer v zadnjih tridesetih letih naredila enormne premike in tako je na malodane vseh področjih. Tudi razumevanje sveta, odnosov, vse je vse bolj natančno razloženo in razumljeno. Kamorkoli pogledamo, od ekstremno finih materialov naših oblačil do neverjetnih knjig, tako leposlovnih kot znanstvenih, filmov in nadaljevank, zdravil in igrač – v izjemnem svetu, ne le času živimo. Napreduje ves svet, vse večjemu delu sveta je vedno bolje. To je slika od daleč in vendar v njej ni niti odtenka pretiravanja.
-
4. 9. 2015 | Komentar
Pojasnilo k uvodniku »TV Slovenija«
V zadnjih dneh so zlasti hrvaški mediji začeli poročati o tem, da naj bi bila novinarka in voditeljica Jelena Aščić zamenjana zaradi njenega etničnega porekla, pri čemer se sklicujejo na zgoraj navedeni uvodnik v Mladini. Omenjeni uvodnik je nastal nekaj dni pred objavo odločitve, da Jelena Aščić ne bo več voditeljica TV Dnevnika, in o tem ne govori v nobenem delu. Poleg tega v nobenem delu ne trdi, da naj bi vodstvo TV Slovenija do odločitve o menjavi prišlo na podlagi omenjenega kriterija. Sam kot avtor uvodnika o tem nisem imel in tudi danes nimam nobenega indica. V uvodniku je bilo izraženo mnenje o programskem svetu RTV Slovenija ilustrirano z nivojem razprave na plenarnih zasedanjih in na zasedanjih po posameznih komisijah, kjer se novinarje zmerja, obravnava skrajno ponižujoče, se jih razglaša tudi za udbovce, komuniste, politično neuravnotežene, politične aktiviste in se jih prešteva po vseh mogočih kriterijih, tudi najbolj nesprejemljivih. In ta organ je problem politike, ki je na tak način oblikovala svoj nadzor nad javnim zavodom in ki ga, ne glede na politično barvo, po desetih letih še vedno ohranja.
Grega Repovž, odgovorni urednik Mladine -
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Uvodnik
Finančni minister je zagovornik mladih. Ni dvoma, da misli resno. Je pa res, da so v Sloveniji vsi zagovorniki mladih. In da so mladi argument, ob katerem vsi obmolknejo – nihče se niti drzne na primer ne reči, da je to le ena od prioritet. Prva, a le ena. Že to je bogokletno.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Uvodnik
TV Slovenija je v dolgoletnem nazadovanju. Ni se začelo šele leta 2005 z Janša-Grimsovim zakonom, s katerim so uzakonili politični vpliv naveze SDS in cerkve, ki ves čas obvladuje odločujoči organ zavoda, torej programski svet, ne glede na politično barvo koalicije, ki vlada. Desnica kadruje svoje ljudi politično, normalni del politike pa noče prestopiti tega praga spodobnosti – in tako samodejno prepušča svet SDS, NSi in cerkvi. V resnici je tem drugim to treba šteti v dobro, čeprav zaradi tega izgubljamo vsi, RTV Slovenija kot celota pa sploh.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Uvodnik
Vedno znova, ko vzniknejo neizmerne kritike, tiste počez, ki letijo tako na državo kot družbo, še posebej pa politiko, si je treba postaviti temeljno vprašanje: Mar ni ta vsesplošna kritika, to dajanje v nič, kjer ni dobrega, kjer so vsi butlji in primerki nesposobnosti, odraz površnosti kritika oziroma kritikov? Že večkrat je bilo slišati opozorila, da je uspelo družbi zaiti v neverjetne poenostavitve, v samogenerirajoči avtorasizem, ki tako kot instantne psihoterapije ponuja odgovor zunaj posameznika, zunaj njegove lastne odgovornosti – za njegov danes so krivi predvsem neki dogodki iz rane mladosti, a ustavimo se, da ne zaidemo tudi zdaj. Vendar pa se nam tudi kot družbi ne uspe izviti iz iskanja odgovorov v nekih domnevnih skupnih značilnostih, češ, taki smo, ker je to značilno za Slovence, itd. Pa čeprav za to ni nobenih resnih podatkov, vsi kažejo nasprotno. Kot na primer velja prepričanje, da je danes življenje neprimerno nevarnejše, čeprav še nikoli nismo bili tako varni, začenši pri osnovah, na primer pri prometni varnosti ali pa zdravniški oskrbi, ki nam jo ponuja današnje zdravstvo.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Uvodnik
Slovenija ima že drugo leto gospodarsko rast. Zadnjih osemnajst mesecev, kolikor že traja, jo poganja izvoz, kar pomeni, da je ta rast odvisna od tega, kar se dogaja v ključnih državah uvoznicah, torej predvsem Nemčiji. Kot še ugotavljajo na vodilnem makroekonomskem inštitutu EIPF, pa ta rast ni zelo trdna, saj prebivalstvo še ni začelo normalno trošiti za trajne dobrine oziroma si še vedno ni opomoglo od »grške terapije«, ki ji jo je leta 2012 priredila zadnja Janševa vlada. »Piškavo okrevanje ne zbuja začudenja, saj dohodki prebivalstva v dinamiki zaostajajo za ustreznimi državami EU, ker banke ne želijo povečati kreditiranja prebivalstva. Ostajajo pod povprečjem leta 2010, ko je kreditiranju prebivalstva zadal prvi udarec bančni regulator, ki je stisnil kredite za stanovanja, drugega pa že omenjena ‘grška terapija’. Tudi sicer trošenje prebivalstva zelo nazorno kaže učinke pokrizne usmeritve obeh nosilcev ekonomske politike, vlade in centralne banke.«
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Politika
Seveda lahko vlada pade v novo histerijo prodajanja Telekoma – tako ji namreč svetuje večina finančnih analitikov, ki se na temo prodaje nacionalnega operaterja oglašajo že ves čas in tudi zdaj, pri tem pa ne razkrivajo, da so prav njihove borznoposredniške hiše tiste, ki so za svoje vlagatelje že pred časom kupile delnice Telekoma, da bi ob prodaji tako imenovanemu strateškemu partnerju zaslužili. A tako to je v Sloveniji: tudi medijem paše gromko pribijanje vlade na zid, češ, zdaj ji ni uspelo slabo prodati, bo pa zdaj morala še slabše. Nihče pa ne podvomi o domnevni izjemnosti kupca, družbe Cinven, ki v slovenskih finančnih krogih velja za izjemnega vlagatelja. A Cinven je dejansko kalkuliral do konca, želel zbiti vrednost do dna, da bi tako ustvaril izreden dobiček. In ker mu to ni uspelo, je pač pogled usmeril drugam – v države, kjer je še manj regulative in kjer je dovzetnost za take posle še večja. Se je veliki naložbenik res javno potožil, ker se je v prodajo vtikala politika? No, naj torej pogleda, kako te prodaje potekajo v matični Veliki Britaniji. In naj se tam poskuša potožiti, ker o taki prodaji poteka javna razprava. Tipična vzvišenost nad vzhodom, katerega del je Slovenija.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Uvodnik
Pretresa nas »zid«, grda žičnata ograja, postavljena na meji med Srbijo in Madžarsko. »Zid« je enak ameriškemu, na meji z Mehiko, ni pa zidan kot tisti, ki obdaja Gazo. Žičnata ograja, zgoraj navita bodeča žica, na »srbski strani zidu« pa enako navitje na tleh. Da ni mogoče stati pod »zidom«. Pribežniki sicer vržejo čez ograjo preprogo, tako se izognejo bodeči žici in splezajo čez. A zid je zid. Morda je madžarski dodatno simbolen, ker ga je postavila država za železno zaveso, ki jo je simboliziral Berlinski zid. A po 25 letih spomini zbledijo in zid ni vedno zid. Zid med Evropejci je grd zid. Čeprav – ali Madžari in Slovenci res verjamemo, da smo vsi Evropejci enaki, da nas kot take vidijo tisti, ki so ves čas v demokraciji? Za njih med Sirci, Slovenci in Madžari ni velike razlike. To so za večino Evropejcev tisti drugi. A Evropa je vljudna in omikana, ne bodo vam tega pokazali. Nasmeh bo kot iz škatlice. Kaj si v resnici mislijo o nas, jim po navadi uide. Na primer ko predsednik evropske komisije kakšnemu premieru iz »teh držav« med tiskovno konferenco pokroviteljsko z roko pokrije oči. Šala. Iz nekaterih se pač lahko tudi šališ. A ne zgražajmo se: ste opazili, da novinarji Rome, kadar nastopajo v kakšni oddaji, tikajo in kličejo po imenu? Mali rasizmi, mali rasizmi v vsakem izmed nas.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Uvodnik
Pretekli teden je prek britanskega Guardiana svet obšel posnetek nemške kanclerke Angele Merkel, ki je v živem nastopu na televiziji v jok spravila priseljensko deklico. Ta je izrazila željo, da bi njena družina dobila možnost legalno in trajno ostati v Nemčiji, Merklova pa nanjo ni odgovorila pritrdilno, ampak je poskušala nekako postaviti stvari v kontekst pravil glede priseljevanja v Nemčiji, ki ne more sprejeti vseh, ki si to želijo. Seveda se je na Merklovo in Nemčijo vsul plaz ogorčenja v smislu, poglej jo, trdosrčno babnico. Nesreča je hotela, da je posnetek svet obšel le nekaj dni po krvavem zaključku pogajanj z Grčijo, ki jih je Merklova odvodila z železno voljo in srcem.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Uvodnik
Ni šlo za bankomate. Ni šlo za to, da Grki na dan ne morejo do več kot 60 evrov. Ustaviti bančni sistem pomeni, da se je celotno poslovanje v Grčiji ustavilo. Vseh, prebivalcev, podjetij, države. Tega, kar je Evropska unija naredila svoji članici, niso doslej Združeni narodi naredili še nobeni državi zaradi zločinske narave njene oblasti.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Uvodnik
In vendar ne smemo zamahniti z roko nad sintagmo »leni Grki«. Stvar je preresna. V njej se namreč kljub vsemu skriva tisto najhujše. Leni Grki so umazani Cigani. So neumni temnopolti. Leni Grki so pokvarjeni Židje. A to ni besedna zveza z obrobja družbe. Problem sintagme leni Grki je, da je vseprisotna, da je ne uporabljajo le gostilniška omizja, ampak jo mirno izrečejo tudi voditelji, politiki. V njej je skrita tista prava nevarnost današnjega časa. Besedna zveza leni Grki, javno vse bolj zlahka uporabljana, je postaja, na katero nam je uspelo priti v tej krizi. Je znak za alarm.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Uvodnik
Je bilo tako med drugo svetovno vojno? So si ljudje tako lagali, kot si danes? Kako je mogoče, da malodane vsa Evropa še kar miži ob eksodusu, ki ga tudi sama čuti na svojem jugu? Kako je mogoče vedeti za toliko bolečine in se delati, da s tem nimaš nič? Kako se tako lahko vedejo evropske države, ki so se združile, da bi rušile nedemokratične režime, skupaj z ZDA pa so dejansko ustvarile največje vojno območje po drugi svetovni vojni – in se zdaj delajo, da z begunsko krizo nimajo nič?
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Uvodnik
Evropska elita, tako politična kot kapitalska, ima skupaj z bruseljsko buržoazijo zelo jasno agendo: preprečiti vzpon novolevičarskih strank ter zagotoviti povrnitev denarja, ki so ga njihove banke in skladi tvegano plasirali po različnih državah (na primer v Grčiji). Tu se v resnici tudi vse začne, v vsaki državi. Če ste mali vlagatelj, na primer fizična oseba iz srednjega razreda, vam bo ta Evropa povedala, da ste pač tvegali in izgubili. Ali pa vas bodo celo razlastili. Zgodilo se je tudi pri nas. Če ste premožni, potem imate denar seveda naložen drugače: ste velik vlagatelj, ste pomembni za veliko banko ali sklad – v tem primeru nimate nobenih skrbi. Slabe naložbe v Grčiji? Niste krivi, krivi so Grki. Za vas bodo izterjali vsak evro.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Uvodnik
Priča smo novi abotnosti. Teden dni po tem, ko je avstrijsko vrhovno sodišče dokončno obsodilo Wolfganga Riedla, ki je prinesel denar čez mejo za prireditev razpisa v prid finski Patrii, je Janez Janša poslal pismo predsedniku republike, vlade in državnega zbora, da naj se skliče sestanek, »na katerem bi preverili, ali pri nosilcih najvišjih političnih funkcij v državi obstaja pripravljenost za iskanje dogovora o politični popravi krivice, ker bi mesto predsednika državnega zbora in mesto predsednika vlade danes verjetno zasedal nekdo drug, če ne bi lani prišlo do zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih tekmecev iz volilne kampanje«.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Uvodnik
Ampak res – kdo v tej državi res verjame v kapitalizem? Odgovor bi vas znal začuditi: a v tej državi na to, da ima kapital svojo logiko in ne nazadnje tudi pravila, da je kapital zato, da se oplaja, dodaja vrednost, da nekaj v resnici le levica. Ne mislimo strankarsko: a le tisti, ki verjamejo v levo politično misel, dejansko tudi mislijo kapitalizem. Pošteni kapitalizem. Seveda, na tej točki se pač vse podre. Poštenega kapitalizma ni. Telekom je vlada (pro)dala Cinvenu, ker so jo izsiljevali, da se bomo sicer težje zadolževali. Kar je brez dvoma res. A v resnici smo obresti za prihodnje zadolževanje plačali posredno in tudi posredniku. In zato, ko bo naslednjič minister Mramor pohvalil ministra Mramorja, da mu uspeva dosegati nizko obrestno mero na svetovnem dolžniškem trgu, velja njegovemu znesku prišteti še kar nekaj stotnij milijonov evrov, ki jih je plačal vnaprej. Na primer s poceni Telekomom. Torej: zadolžujemo se po enakih višinah kot prej, le da obresti plačujemo drugače. Ne v denarju, v podjetjih.
-
9. 6. 2015 | Politika
V uredništvu nam je uspelo pridobiti oceno vrednosti slovenskega Telekoma, ki jo je za enega od potencialnih kupcev naredilo eno od vodilnih podjetij na tem področju – zaradi zaščite virov moramo podatke o tej družbi in o kupcu zamolčati. Vendar pa so v tej cenitvi uporabljeni podatki o stanju Telekoma, ki jih je omenjeni kupec pridobil v tako imenovanem data roomu – gre torej za revidirane in nedvomne podatke, ki sta jih kupcu na razpolago dala prodajalec, torej vlada in SDH, ter uprava Telekoma. Gre torej za izvorne poslovne podatke. Pridobljeni dokumenti nimajo nobene oznake o tajnosti, ne razkrivamo jih, ker varujemo svoje vire. A četudi bi bili označeni kot poslovna skrivnost, bi jih razkrili, saj v uredništvu ocenjujemo, da gre za izrazit javni interes za objavo.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Uvodnik
SA.33229 (2012/C), SA.35709 (2013/N)
Predsednik uprave NLB Janko Medja se je pred kratkim umaknil iz vseh kreditnih odborov v banki, ki jo vodi. Mar ni to nenavadna odločitev? Niti ne. Kreditno poslovanje je za to banko postalo postranskega pomena. V resnici so vse bančne dejavnosti v njej postranskega pomena. Banka čaka. Čaka na novega lastnika. To je Medja tudi potrdil z izjavo, da je pripravljena na prodajo.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Uvodnik
Predsednik republike se je na maturantski paradi vedel prostaško, njegovi vzkliki pa so bili seksistični – sploh če se zavemo, da je ta 51-letni moški z »miško« označil komaj polnoletna dekleta. Je lahko kaj bolj zavrženega kot seksizem – sploh ko gre za mlada dekleta? To je vulgarno in prostaško vedenje – tudi če ne bi šlo za predsednika, ampak naključnega moškega, ki bi se tako vedel do mladih deklet. Postavite se v položaj očeta katere od njih.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Uvodnik
Problem novega družbenega reda, ki so ga ustvarili kriza in v imenu krize izpeljani družbeni premiki, je popolnoma izgubljen fokus različnih družbenih skupin, kdo je dejansko njihov nasprotnik. Namesto da bi bila fronta v resnici jasna, – torej med odločevalci in močjo na eni strani ter vsemi družbenimi razredi, ki niso del elite, ampak v družbenih razmerjih nastopajo predvsem s svojim delom na drugi –, danes najtrši antagonizmi potekajo znotraj bazena tistih, ki realne moči in kapitala nimajo. Zaposleni v zasebnem sektorju so sovražni do zaposlenih v javnih službah in jih obravnavajo kot nekakšne privilegirance. Pri čemer podatki temu sploh ne pritrjujejo: upokojevanje v javnem sektorju danes ne temelji na potrebah po posameznem človeku, čisto vseeno je, ali je dober in potreben za organizacijo, temveč je še vedno administrativno v najbolj neumni različici. Zaposlitve se ne nadomeščajo, poleg tega so plače v javnem sektorju prav tako padle. Tri huda rezanja je dal v času krize skozi javni sektor.
