Grega Repovž
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Uvodnik
Dobro leto je trajalo, da je zgodba o nujnosti privatizacije, ki sta jo iz bruseljskih dvorov nazadnje prinesla premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufar, v javnosti začela razpadati. Pred javnost je bila postavljena kot nujna žrtev, ki je bila potrebna, da k nam ni prišla tako imenovana trojka. Ali nam bodo zapirali delovna mesta, šole in bolnišnice ali pa bomo dali na trg izbranih 15 slovenskih podjetij. Danes tudi ni več nobenega dvoma, kako ta igra poteka: predsedniki vlad močnih evropskih držav dajo soglasje k pomoči oziroma jamstvom neki državi, če od tega kaj imajo. Ne oni osebno, če imajo kaj od tega nemška podjetja, saj ima to tako in tako multiplikativne in pozitivne učinke na celotno njihovo gospodarstvo. Ni več nobenega dvoma, da je nemška vlada soglasje k pomoči pogojevala – seveda neformalno – s prodajo nekaterih podjetij. Seveda nobeni slovenski vladi ni treba zagotoviti, da bodo ta podjetja res prodana nemškim podjetjem – a ta so tista, ki imajo malodane edina v Evropi kapital in močan strateški interes, da obvladujejo ta del Evrope. Tako močan strateški interes, da so pripravljena ponuditi več, saj obvladujejo že toliko podobnih družb, da hitreje in lažje pridejo do potrebnih sinergij.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Uvodnik
Biti poslanec ni ne krivda ne kakršnakoli moralna ali drugačna sumljivost. Te besede je zapisal v začetku devetdesetih eden najboljših piscev slovenskega novinarstva Janez Stanič. Navajamo jih zato, ker se v sodobni slovenski zgodovini že ves čas srečujemo s to nenavadno obravnavo politikov: dokler to niso, so dobri, a že ko nekdo postane zgolj poslanec, je pol dobrega ali modrega v očeh javnosti avtomatično kar padlo z njega. Danes se namreč rado zapiše, da so v zadnjem času poslali Slovenci zelo kritični do politike. Pa ne bo držalo: ta kavelj 22 že dolgo drži slovensko politiko v šahu. Že leta 1994 je na primer starosta slovenske politike France Bučar za Sobotno prilogo Dela potožil, da so »Slovenci v svojem ravnanju oziroma stališčih do javnih zadev pogosto zelo iracionalni«. In to je res. Velik del odgovornosti za to nosijo mediji.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Uvodnik
Še dobro, da obstajajo notorične resnice.
Tako je sicer korekten novinar TV Slovenija v ponedeljek dokazoval, kako zavožene so slovenske avtoceste. Končal je s podatkom, kako bo cena vinjete za uporabo avtocest tudi leta 2015 110 evrov, a poglejte, državljani, v Nemčiji prav zdaj uvajajo vinjete in ta bo stala Nemce enako kot Slovence, pri čemer imajo Nemci kar 13.000 kilometrov avtocest, Slovenci pa le 533 kilometrov. Na dlani je bil sklep, da so slovenske avtoceste pregrešno drage, Dars slab upravljavec, in seveda, čas je za prodajo. -
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Uvodnik
Javni prostor še vedno močno zaznamujejo glasovi, ki kritizirajo marksistični prispevek h kritiki politične ekonomije z izgovorom, da so se konflikti pač preobrazili, piše dr. Samo Tomšič v posebni izdaji Mladine Alternative, ki je izšla ta teden. Marx naj bi bil zunaj današnjega časa, ker je analiziral razredni boj zlasti skozi boj delavskega razreda za dolžino delovnika.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Uvodnik
Čeprav bo trajalo še nekaj časa, je vprašanje, kdo v resnici vodi milijarde evrov, ki jih formalno upravlja država, začelo prodirati tudi v širšo javnost. Danes se rado ponavlja, kako se nam polletno brezvladje nikjer ne pozna. In dejansko se nam na prvi pogled ne: za to obdobje prihajajo na dan najobetavnejši rezultati v zadnjih šestih letih, Slovenija posluje dobro in uspešno. A hkrati ni nihče res upravljal države in moč neformalnih skupin se je izredno povečala. Mar ni neverjetno, s kakšno aroganco še naprej potekajo vsi postopki privatizacije in poplačevanja slabih posojil, vlada pa le prikimava? Ko vlada na prejšnji seji ni sprejela poročila družbe za upravljanje terjatev bank, je ta agresivno javno protestirala proti njenemu ravnanju. Javno proti ustanovitelju. V nobeni resni državi tega ne bi dopuščali.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Politika
Vlada je na predlog premiera Mira Cerarja 22. oktobra zamenjala direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Staneta Štembergerja. Na predlog predsednika vlade je za novega direktorja Sove imenovala Andreja Očka. Danes ni več nobenega dvoma, da Očko ne izpolnjuje pogojev za imenovanje.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Uvodnik
Novinar Dnevnika Primož Cirman je ta torek objavil intervju s Christianom Böhlerjem, nekdanjim kriminalistom in vodjo forenzikov v Hypo Alpe Adria Bank. Gre za eno najhujših korupcijskih afer v sodobni evropski zgodovini. Za kakšne razsežnosti gre, nam pove podatek, da je zaradi pokrivanja dolgov te banke avstrijski javni dolg v tem letu narasel s predvidenih 79,2 odstotka na 86,5 odstotka BDP-ja in bo tako celo višji od slovenskega. Zgodba je sicer v poduk tistim, ki širijo mite o moralnih pomanjkljivostih Slovencev: ne, nič bolj ne krademo, ne, nič bolj pokvarjeni nismo, vse je znotraj evropske povprečnosti.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Uvodnik
Mladinina poslovna skrivnost je, da so se številke revije, na katerih naslovnice smo dali afero Teš6, slabo prodajale. Zelo verjetno se je drugim medijem dogajalo podobno. Če bi torej upoštevali le poslovno logiko, te teme ne bi dajali na naslovnico. Ker gre ta tema vsem na živce. Danes policija razkriva in preseneča s podatki, ki so bili v Mladini in drugih medijih že malodane vsi popisani. Pa ne letos, lani, ampak že v času vlade Boruta Pahorja, pa nato tudi v času vlad Janeza Janše in Alenke Bratušek. Javnost se je te teme ves čas zavedala, a jo je tudi odrivala.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Uvodnik
Evropski pravni red je z evropskimi uredbami narejen sistem maksimumov in minimumov. Določa prostor, znotraj katerega morajo biti urejena posamezna področja. Kaj to pomeni? Da ima vsaka država možnost, da izbere strožja določila ali pa bolj mila, vendar znotraj razpona, določenega v uredbah, pri čemer pač sledi nacionalnim značilnostim. A na koncu to pomeni, da imajo lahko na primer francoski gostinci na podlagi iste uredbe hrano zloženo na prodajnih pultih, v dosegu otipavanja in ovohavanja gostov, v Sloveniji pa mora biti po standardih HACCP vse za steklom, pod steklenimi pokrovi in zapakirano. Na podlagi istih standardov imajo lahko gostinci v Franciji skupno stranišče za oba spola, v Sloveniji pa so standardi neprimerno strožji, saj ta francoska sproščenost in lahkotnost ne prideta v poštev – ker nista v skladu z evropskimi standardi. Seveda sta.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Uvodnik
Novice iz Bruslja, Berlina in Pariza so jasne: med temi tremi mesti poteka usklajevanje o tem, koliko in kako bodo evropski birokrati pogledali skozi prste Franciji in njenemu proračunu. Tako kot nam tudi Francozom ne uspeva izpolniti zahtev, ne glede primanjkljaja, ne glede višine dolga. Seveda uradno vsi zatrjujejo: za vse države veljajo enaka pravila. Ali kot je dejala nemška kanclerka Angela Merkel: »Vse države članice morajo spoštovati strožja določila pakta o stabilnosti in rasti.« Ni pa dodala, kar že ve: da ga morajo nekatere bolj, druge pa manj. Tako ima na primer Francija že danes zagotovilo Berlina, da četudi bo sprožen postopek zoper Pariz, bo Nemčija preprečila odreditev denarne kazni. A to ni vse: jasno že govorijo o tem, da bo med komisijo in Francijo sklenjen poseben sporazum. V Berlinu so veseli, ker je ta ideja Angele Merkel končno dobila svoje mesto.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Uvodnik
Kot lahko razumemo namige iz Bruslja, bo prihodnji teden ne glede na zaslišanje – razen če bi bilo to res res polomija – parlamentarna večina potrdila novo slovensko kandidatko Violeto Bulc. To je dobro, v tem trenutku je za Slovenijo kot državo pomembno, da izgine iz novic. In iz satiričnih rubrik.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Politika
Pretekli teden je v uredništvo Mladine poklical bruseljski dopisnik srednje velikega nemškega časopisa in spraševal o Alenki Bratušek. Dve vprašanji sta ga zanimali. Kakšna je ta prireditev, ki jo organizira komunistična stranka in na kateri prepevajo komunistične pesmi? V katero korupcijsko afero je bila vpletena Alenka Bratušek in koliko podkupnine je prejela?
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Uvodnik
Države se odločajo za različne legalizacije.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Uvodnik
Kako nesmiselna je postala protikomunistična gonja, ki jo še danes po Sloveniji izvaja SDS, pove tale podatek: v državnem zboru je samo še ena stranka, katere predsednik je bil član Komunistične partije Slovenije. In to je prav SDS – Janez Janša je poslednji komunist med predsedniki parlamentarnih strank. Pa vendar si prav ta Janša in njegova stranka drzneta vse druge zmerjati s komunisti. Absurdno?
-
27. 9. 2014 | Mladina 39 | Uvodnik
Na Hrvaško smo še pred desetimi leti gledali kot na območje, kamor se bo Slovenija gospodarsko širila. Mercator je na primer vlagal in poskušal zasesti čim večji del trga, tam so delovali slovenski investitorji. Slovenske družbe so se vse širile podobno: najprej Hrvaška, potem Bosna in Hercegovina in potem naprej po državah bivše Jugoslavije. V načrtih večine podjetij je bila predvidena širitev naprej na Hrvaško in potem naprej.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Uvodnik
Dr. Mladen Dolar ima v knjigi Strel sredi koncerta zabavno, a izjemno besedilo Umetnost neizrečenega. Seveda je že naslov tega besedila tako močan in poveden, da bi si ga lahko vsaka javna oseba ali kdo drug, ki želi nastopati v javnem prostoru, z velikimi črkami napisal na bel kartonček, tega prepognil in ga imel ves čas na delovni mizi: Ne pozabi na umetnost neizrečenega! Koliko priložnosti biti tiho bi ostalo nezamujenih.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Uvodnik
Pogajanja za sestavo vlade so brez dvoma naporna za vsakega mandatarja. Usklajevanja, pogajanja, kandidati, ki se zdijo dobri, pa se izkaže, da imajo kakšen madež, ki bi jih odnesel s funkcije še pred imenovanjem, pa koalicijski partner Karl Erjavec, ta stalnica vsake vlade po letu 2000 … A vseeno je to čas pričakovanja – češ, samo pogajanja zvozimo, potem pa bomo lahko začeli delati.
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Politika
Da namerava Alenka Bratušek kandidirati na komisarsko mesto, ki pripada Sloveniji v kolegiju predsednika evropske komisije, je prišlo v javnost še pred parlamentarnimi volitvami 13. julija letos. To namero naj bi razkril njen bližnji svetovalec Jernej Pavlič, tisti fant, ki običajno nosi njeno aktovko in hodi meter za njo. O možnosti, da bo odšel z njo v Bruselj, če jim na volitvah ne uspe – in takrat je bilo že jasno, da je njena stranka na parlamentarnem robu –, se je začel hvaliti po političnih hodnikih. Da je razprava o tem, kdo bo slovenski komisar, izpadla neumno in banalno, Slovenija pa nezrela, lahko danes torej Bratuškova pripiše kar sebi in svojemu »dvoru«. Lahko bi bila komisarka s podporo politike in javnosti, tako pa bo v Bruselj odšla z grdim madežem, slovenska politika pa bo spet padla v očeh lastne javnosti.
-
6. 9. 2014 | Mladina 36 | Uvodnik
Ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz v svojem zadnjem besedilu z naslovom »Demokracija v 21. stoletju« poskuša obrniti ost kritike današnjega sveta. Kot kaže že naslov, ki je parafraza naslova Pikettyjeve knjige »Kapital v 21. stoletju«, iz nje namreč to besedilo tudi izhaja, Stiglitz tokrat prst usmerja naravnost v demokracijo. V sodobni kritiki sveta je ves čas poudarek na tem, da je naš temeljni problem današnji kapitalizem, ki ga v razvitem svetu opazujemo skozi padajoče plače, povečevanje neenakosti kljub rasti bogastva. A kaj, če kapitalizem sam po sebi ni naš glavni problem, temveč se moramo posvetiti demokraciji, ker je ta tista, ki je danes postala izvor vse večje neenakosti, prikrojenosti sistema kapitalu in izrojene politike?
-
1. 9. 2014 | Mladina 35 | Uvodnik
Obljuba o prodaji 15 podjetij, ki naj bi jo dala slovenska vlada evropski komisiji, da ta v Slovenijo ni poslala tako imenovane trojke, se kaže v vse bolj nenavadni luči. Je bila to res potrebna obljuba ali so bila pogajanja z evropsko komisijo le zlorabljena, da so se lahko začeli postopki prodaje podjetij, od katere bodo imeli jasno korist posamezniki in družbe, ki so njihovi manjšinski lastniki in ki jim je ravnanje države s premoženjem doslej preprečevalo, da bi v preteklih privatizacijskih postopkih pridobljene deleže spremenili v denar? Neuradni viri iz Bruslja in z ministrstva za finance potrjujejo, da evropski birokrati niso imeli nobenega vpliva na to, katera podjetja so bila uvrščena na seznam odprodaje. Seznam je prišel iz rok finančnega ministra Uroša Čuferja in premierke Alenke Bratušek.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Uvodnik
Medtem ko kandidat za mandatarja za sestavo vlade Miro Cerar usklajuje sestavo koalicije in vlade, tiho potekajo postopki za čim hitrejši zaključek privatizacije Telekoma in Letališča Ljubljana. Vsi pristojni postopke vodijo ne glede na to, da je bodoči premier dal jasen znak, da ne namerava slediti začrtani zamisli o privatizaciji in odprodaji. V javnosti se, ko gre za odnos med bodočim premierom in odhajajočo premierko Alenko Bratušek, poudarja predvsem predlog vlade, da Alenka Bratušek postane evropska komisarka, toda pri privatizaciji omenjenih družb gre za neprimerno resnejše zadeve, lahko jih označimo celo z besedo sumljive. Ne trdimo, da gre za nezakonitosti, gre pa za očiten osebni interes.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Politika
Prvega januarja 1995 je Republika Avstrija postala enakopravna članica Evropske unije. V integracijo je vstopila devet let pred Slovenijo, ko se je globalizacijski vrtinec šele začel vrteti. V območje odprtega trga so Avstrijci vstopili pripravljeni: ključne trge in podjetja so zaščitili pred morebiti premočno zunanjo konkurenco in pred prevzemi. Finance, surovine, infrastruktura, komunikacije, kmetijstvo – to je bil osnovni seznam nacionalnih interesov. Avstrijci so ohranili nadzor nad lastništvom podjetij. Seveda so jim tisti, ki so hoteli osvojiti avstrijski trg, očitali, da je to nazadnjaško. A Avstrijci se niso dali. Vedeli so, da lahko kot mala država hitro postanejo ekonomsko in takoj zatem politično odvisni zlasti od Nemčije, če popustijo. Danes Avstriji nihče ne očita, da je neevropska, nazadnjaška, da ne spoštuje pravil prostega trga, pa da bi morala več privatizirati. Je ena najuspešnejših evropskih držav.
-
15. 8. 2014 | Mladina 33 | Uvodnik
Koliko slovenskih glasbenikov lahko dejansko živi le od svojih nastopov in predvajanj? Koliko slovenskih pisateljev živi le od avtorskih pravic in morda nastopov? Koliko slovenskih pesnikov? Koliko slovenskih modnih oblikovalcev lahko preživi le z oblikovanjem oblačil? Koliko slikarjev v Sloveniji živi le od prodaje svojih del?
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor je v petek, 1. avgusta, z besedami, da je naloga politike, da vsem »našim ljudem da upanje za prihodnost«, končal poslanico novemu državnemu zboru. »Ta možnost obstaja, izkoristimo jo. Pri tem vam želim vso srečo. Hvala.« Ko je zapuščal veliko dvorano državnega zbora, se je odločil za gesto: stisk roke poslancem. Ker je šlo za gesto, pač tistim, ki so mu bili fizično blizu, v prvi vrsti. Stiski so bili kratki, a dolgi ravno dovolj, da so bili prepričljivi. Roko je stisnil Miru Cerarju. Pa Evi Irgl. Pa Branku Grimsu. Nato se je napotil proti izhodu po rahlo vzpenjajočem se stopnišču med vrstami, spet stiskajoč roke. Enaindvajseti poslanec, ki mu je zaželel uspešno delo, je bil Janez Janša. Stisk je bil kratek, najkrajši. Potem je v roko segel samo še enemu poslancu, višje ni bilo nobenega več. In dvorano zapustil.
-
11. 8. 2014 | Mladina 32 | Uvodnik
Štiri tedne pred volitvami so socialdemokrati objavili novico, da je njihov predsednik Dejan Židan ustanovil nekakšen svet, v katerega je povabil staroste svoje stranke. V njem naj bi sedeli Borut Pahor, Ciril Ribičič, Milan Kučan, Miran Potrč in Janez Kocijančič. A novico in tudi zamisel, kot se zdi, je zelo hitro odneslo iz javnosti in stranke; takoj po objavi se je začelo veliko zgražanje, zakaj Židan v politiko (nazaj) vleče te »odslužene politike«, te »nekdanje ljudi«, te »ljudi preteklosti«. Židan se je ustrašil. Novinarka Pop TV je na primer žgolela: »Z zadnjo potezo je Židan naredil preobrat, ki pa v ospredje ne postavlja mladih, pogleda v prihodnost, ampak se vrača v neke druge čase.«
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Uvodnik
Čeprav je predlog koalicijskega sporazuma, ki ga je potencialnim koalicijskim partnerjem v sopodpis ponudila Stranka Mira Cerarja, v bistvu umirjen in zmeren dokument, je iz njega razvidno, da bo politika prihodnje vlade konservativna in neoliberalna. Pri čemer je treba zapisati, da gre za ekonomsko politiko, kakršno je izvajala že vlada Alenke Bratušek, z njo pa so se strinjali tudi socialdemokrati pod vodstvom Igorja Lukšiča, le pred volitvami se ji je odrekel njegov naslednik Dejan Židan z bolj socialdemokratsko govorico. A socialdemokrati niso edini v slovenskem parlamentu, ki so izgubili levo usmeritev: dejansko je po stališčih v slovenskem parlamentu leva le ena stranka, in sicer Združena levica. Vsi drugi se gibljejo znotraj manj ali bolj neoliberalnega horizonta. Minister katere stranke je že poskušal uvesti šolnine v šole? Minister Jernej Pikalo, socialdemokrat. Več>>
-
26. 7. 2014 | Mladina 30 | Uvodnik
Morda druge politične stranke niso razumele sporočila volivcev, ki so tako množično podprli stranko Mira Cerarja, ga je pa, kot kaže njegovo ravnanje, dobro razumel Cerar sam: volivci ga niso volili zato, ker bi imel menedžerske sposobnosti, ker bi imel zasluge za narod, ker bi bil odrešenik, ampak preprosto zato, ker ob tem, da zaradi dolgoletne prepoznavnosti ni o njegovih osnovnih sposobnosti nobenega dvoma, ponuja neko normalnost, vede pa se skromno in preprosto. Kako tuja ob njem izpade na primer predsednica vlade, ki v prevzetnosti – od kod vse to, od kod? – ne opazi niti tega, da je neokusno o sebi govoriti v tretji osebi. Njeno samooklicanje za kandidatko za komisarko zbuja vtis, da jo je pretekla oblast prevzela, da ima občutek, da ji pripadajo nekakšne zasluge. Slovenska politična zgodovina je polna takih ljudi.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Uvodnik
Od razglasitve rezultatov je javnost seveda osredotočena na novega zmagovalca in voditelja, novo razporeditev političnih sil in seveda na ugibanje, kakšna utegne biti prihodnja koalicija, ki jo bo sestavil najverjetnejši mandatar Miro Cerar. In vendar se je treba spomniti, da smo preteklo nedeljo dejansko izvolili nov državni zbor, nove poslance. Tako parlament kot poslanci so v naših očeh v zadnjih letih postali le nekakšen sistem, vzvod delovanja politike, kot politiko smo videli le še vlado, morda za trenutke vladajočo koalicijo. Zadnji trije zbori parlamenta so bili izrazito zanič. Ne zamahnite z roko, češ, komu mar parlament: slab parlament pomeni slabo demokracijo, razpad se začne prav tam.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Uvodnik
Volilna kampanja je po svoji naravi res izredna priložnost, da politiki spregovorijo o zamislih, o katerih imajo redko možnost govoriti: namreč o tem, kako vidijo ureditev družbe. Mediji jim dajo v tem času dovolj prostora, da lahko nastopijo s programi in z idejami, ki jih v »mirni dobi« preprosto nimajo kdaj predstaviti – tudi zato, ker takrat medijev te ideje ne zanimajo, saj se vse vrti okoli vprašanj tistega trenutka. Take so pač zakonitosti medijev.
