Grega Repovž
-
6. 9. 2014 | Mladina 36 | Uvodnik
Ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz v svojem zadnjem besedilu z naslovom »Demokracija v 21. stoletju« poskuša obrniti ost kritike današnjega sveta. Kot kaže že naslov, ki je parafraza naslova Pikettyjeve knjige »Kapital v 21. stoletju«, iz nje namreč to besedilo tudi izhaja, Stiglitz tokrat prst usmerja naravnost v demokracijo. V sodobni kritiki sveta je ves čas poudarek na tem, da je naš temeljni problem današnji kapitalizem, ki ga v razvitem svetu opazujemo skozi padajoče plače, povečevanje neenakosti kljub rasti bogastva. A kaj, če kapitalizem sam po sebi ni naš glavni problem, temveč se moramo posvetiti demokraciji, ker je ta tista, ki je danes postala izvor vse večje neenakosti, prikrojenosti sistema kapitalu in izrojene politike?
-
1. 9. 2014 | Mladina 35 | Uvodnik
Obljuba o prodaji 15 podjetij, ki naj bi jo dala slovenska vlada evropski komisiji, da ta v Slovenijo ni poslala tako imenovane trojke, se kaže v vse bolj nenavadni luči. Je bila to res potrebna obljuba ali so bila pogajanja z evropsko komisijo le zlorabljena, da so se lahko začeli postopki prodaje podjetij, od katere bodo imeli jasno korist posamezniki in družbe, ki so njihovi manjšinski lastniki in ki jim je ravnanje države s premoženjem doslej preprečevalo, da bi v preteklih privatizacijskih postopkih pridobljene deleže spremenili v denar? Neuradni viri iz Bruslja in z ministrstva za finance potrjujejo, da evropski birokrati niso imeli nobenega vpliva na to, katera podjetja so bila uvrščena na seznam odprodaje. Seznam je prišel iz rok finančnega ministra Uroša Čuferja in premierke Alenke Bratušek.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Uvodnik
Medtem ko kandidat za mandatarja za sestavo vlade Miro Cerar usklajuje sestavo koalicije in vlade, tiho potekajo postopki za čim hitrejši zaključek privatizacije Telekoma in Letališča Ljubljana. Vsi pristojni postopke vodijo ne glede na to, da je bodoči premier dal jasen znak, da ne namerava slediti začrtani zamisli o privatizaciji in odprodaji. V javnosti se, ko gre za odnos med bodočim premierom in odhajajočo premierko Alenko Bratušek, poudarja predvsem predlog vlade, da Alenka Bratušek postane evropska komisarka, toda pri privatizaciji omenjenih družb gre za neprimerno resnejše zadeve, lahko jih označimo celo z besedo sumljive. Ne trdimo, da gre za nezakonitosti, gre pa za očiten osebni interes.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Politika
Prvega januarja 1995 je Republika Avstrija postala enakopravna članica Evropske unije. V integracijo je vstopila devet let pred Slovenijo, ko se je globalizacijski vrtinec šele začel vrteti. V območje odprtega trga so Avstrijci vstopili pripravljeni: ključne trge in podjetja so zaščitili pred morebiti premočno zunanjo konkurenco in pred prevzemi. Finance, surovine, infrastruktura, komunikacije, kmetijstvo – to je bil osnovni seznam nacionalnih interesov. Avstrijci so ohranili nadzor nad lastništvom podjetij. Seveda so jim tisti, ki so hoteli osvojiti avstrijski trg, očitali, da je to nazadnjaško. A Avstrijci se niso dali. Vedeli so, da lahko kot mala država hitro postanejo ekonomsko in takoj zatem politično odvisni zlasti od Nemčije, če popustijo. Danes Avstriji nihče ne očita, da je neevropska, nazadnjaška, da ne spoštuje pravil prostega trga, pa da bi morala več privatizirati. Je ena najuspešnejših evropskih držav.
-
15. 8. 2014 | Mladina 33 | Uvodnik
Koliko slovenskih glasbenikov lahko dejansko živi le od svojih nastopov in predvajanj? Koliko slovenskih pisateljev živi le od avtorskih pravic in morda nastopov? Koliko slovenskih pesnikov? Koliko slovenskih modnih oblikovalcev lahko preživi le z oblikovanjem oblačil? Koliko slikarjev v Sloveniji živi le od prodaje svojih del?
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor je v petek, 1. avgusta, z besedami, da je naloga politike, da vsem »našim ljudem da upanje za prihodnost«, končal poslanico novemu državnemu zboru. »Ta možnost obstaja, izkoristimo jo. Pri tem vam želim vso srečo. Hvala.« Ko je zapuščal veliko dvorano državnega zbora, se je odločil za gesto: stisk roke poslancem. Ker je šlo za gesto, pač tistim, ki so mu bili fizično blizu, v prvi vrsti. Stiski so bili kratki, a dolgi ravno dovolj, da so bili prepričljivi. Roko je stisnil Miru Cerarju. Pa Evi Irgl. Pa Branku Grimsu. Nato se je napotil proti izhodu po rahlo vzpenjajočem se stopnišču med vrstami, spet stiskajoč roke. Enaindvajseti poslanec, ki mu je zaželel uspešno delo, je bil Janez Janša. Stisk je bil kratek, najkrajši. Potem je v roko segel samo še enemu poslancu, višje ni bilo nobenega več. In dvorano zapustil.
-
11. 8. 2014 | Mladina 32 | Uvodnik
Štiri tedne pred volitvami so socialdemokrati objavili novico, da je njihov predsednik Dejan Židan ustanovil nekakšen svet, v katerega je povabil staroste svoje stranke. V njem naj bi sedeli Borut Pahor, Ciril Ribičič, Milan Kučan, Miran Potrč in Janez Kocijančič. A novico in tudi zamisel, kot se zdi, je zelo hitro odneslo iz javnosti in stranke; takoj po objavi se je začelo veliko zgražanje, zakaj Židan v politiko (nazaj) vleče te »odslužene politike«, te »nekdanje ljudi«, te »ljudi preteklosti«. Židan se je ustrašil. Novinarka Pop TV je na primer žgolela: »Z zadnjo potezo je Židan naredil preobrat, ki pa v ospredje ne postavlja mladih, pogleda v prihodnost, ampak se vrača v neke druge čase.«
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Uvodnik
Čeprav je predlog koalicijskega sporazuma, ki ga je potencialnim koalicijskim partnerjem v sopodpis ponudila Stranka Mira Cerarja, v bistvu umirjen in zmeren dokument, je iz njega razvidno, da bo politika prihodnje vlade konservativna in neoliberalna. Pri čemer je treba zapisati, da gre za ekonomsko politiko, kakršno je izvajala že vlada Alenke Bratušek, z njo pa so se strinjali tudi socialdemokrati pod vodstvom Igorja Lukšiča, le pred volitvami se ji je odrekel njegov naslednik Dejan Židan z bolj socialdemokratsko govorico. A socialdemokrati niso edini v slovenskem parlamentu, ki so izgubili levo usmeritev: dejansko je po stališčih v slovenskem parlamentu leva le ena stranka, in sicer Združena levica. Vsi drugi se gibljejo znotraj manj ali bolj neoliberalnega horizonta. Minister katere stranke je že poskušal uvesti šolnine v šole? Minister Jernej Pikalo, socialdemokrat. Več>>
-
26. 7. 2014 | Mladina 30 | Uvodnik
Morda druge politične stranke niso razumele sporočila volivcev, ki so tako množično podprli stranko Mira Cerarja, ga je pa, kot kaže njegovo ravnanje, dobro razumel Cerar sam: volivci ga niso volili zato, ker bi imel menedžerske sposobnosti, ker bi imel zasluge za narod, ker bi bil odrešenik, ampak preprosto zato, ker ob tem, da zaradi dolgoletne prepoznavnosti ni o njegovih osnovnih sposobnosti nobenega dvoma, ponuja neko normalnost, vede pa se skromno in preprosto. Kako tuja ob njem izpade na primer predsednica vlade, ki v prevzetnosti – od kod vse to, od kod? – ne opazi niti tega, da je neokusno o sebi govoriti v tretji osebi. Njeno samooklicanje za kandidatko za komisarko zbuja vtis, da jo je pretekla oblast prevzela, da ima občutek, da ji pripadajo nekakšne zasluge. Slovenska politična zgodovina je polna takih ljudi.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Uvodnik
Od razglasitve rezultatov je javnost seveda osredotočena na novega zmagovalca in voditelja, novo razporeditev političnih sil in seveda na ugibanje, kakšna utegne biti prihodnja koalicija, ki jo bo sestavil najverjetnejši mandatar Miro Cerar. In vendar se je treba spomniti, da smo preteklo nedeljo dejansko izvolili nov državni zbor, nove poslance. Tako parlament kot poslanci so v naših očeh v zadnjih letih postali le nekakšen sistem, vzvod delovanja politike, kot politiko smo videli le še vlado, morda za trenutke vladajočo koalicijo. Zadnji trije zbori parlamenta so bili izrazito zanič. Ne zamahnite z roko, češ, komu mar parlament: slab parlament pomeni slabo demokracijo, razpad se začne prav tam.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Uvodnik
Volilna kampanja je po svoji naravi res izredna priložnost, da politiki spregovorijo o zamislih, o katerih imajo redko možnost govoriti: namreč o tem, kako vidijo ureditev družbe. Mediji jim dajo v tem času dovolj prostora, da lahko nastopijo s programi in z idejami, ki jih v »mirni dobi« preprosto nimajo kdaj predstaviti – tudi zato, ker takrat medijev te ideje ne zanimajo, saj se vse vrti okoli vprašanj tistega trenutka. Take so pač zakonitosti medijev.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Uvodnik
Teden dni pred volitvami so osnovni gabariti bodočega slovenskega parlamenta že vidni. A nečesa v tem trenutku ni mogoče storiti: reči, da je v prednosti levica ali desnica. Jasen je le domet tradicionalnih konservativnih strank, torej SDS, NSi in SLS: ne morejo doseči dovolj glasov, da bi same sestavile vlado.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Uvodnik
Z vsem začudenjem in sumničavo je treba spremljati zadnje dogodke, povezane z družbo Mercator. Čeprav ne gre dvomiti, da nekateri ministri v vladi – Metod Dragonja, Dejan Židan – mislijo resno, ko nasprotujejo prodaji družbe, pa je predsednici vlade Alenki Bratušek težko zaupati. Vse skupaj se zdi le kot predstava pred volitvami – morda tudi kot poskus zakriti sledi. Žal pri zadnjih odločitvah, ki omogočajo dokončno prodajo Mercatorja Agrokorju, vse sledi vodijo v kabinet predsednice vlade. Za Mercator in vse, kar se bo zgodilo z njim ter s celotno slovensko predelovalno industrijo, je odgovorna Alenka Bratušek.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Uvodnik
Dvorec Goričane je ena lepših stavb v Sloveniji. Baročni grad stoji v občini Medvode, nekaj kilometrov iz prestolnice. Na vhodnem portalu je škofovski grb danes kardinala Franca Rodeta, notri pa njegova rezidenca, ki je ne bo nikoli uporabljal. Stanovanjska rezidenca, ki si jo je dal zgraditi, meri kar 427 kvadratnih metrov, opremljena pa je razkošno, do zadnje potankosti premišljeno; v dvorcu visijo posebni lestenci iz muranskega stekla, pri čemer je iz Vatikana prišel kar lastnik tovarne lestencev, da je nadzoroval izvedbo. Podrobnosti je bilo v medijih popisanih veliko.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Svet
Konec septembra 2013 me je poklical. Jasno je bilo, da je tokrat trdno odločen. »Dovolj bo, tokrat se tudi Javorka strinja.« Javorka Križman je dolgoletna prijateljica Jurija Gustinčiča. Družina Križman je zanj skrbela z radodarnostjo in dobrodušnostjo globokega prijateljstva. A vsakič, ko se je Jurij odločil, da ne bo več pisal kolumne, da ne zmore več, je kot prava Primorka dvignila velik veter: to pa ne, nobenega razloga ni, da bi nehal.
-
14. 6. 2014 | Mladina 24 | Uvodnik
Odločitev ustavnega sodišča, da ne opravi testa, ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov ne pomeni nesorazmernega posega v volilno pravico, zasluži obžalovanje. Pa ne zato, ker ustavno sodišče ni razsodilo v prid predlagateljem ustavne presoje, med katerimi je tudi uredništvo Mladine. Ne, zavrnitev je prav tako legitimna. A ker gre za tako pomembno pravico, kot je volilna, bi ustavno sodišče lahko svojo odločitev tudi vsebinsko utemeljilo. Tako ravnajo veliki.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Uvodnik
SDS z nedeljskim referendumom dokazuje, da med mandatom zadnje vlade sprejeti zakon onemogoča razkrivanje nečednega ravnanja posameznikov v času komunizma. Po razkritju ravnanja tožilcev je strah res odveč – še prva pravosodna dama SDS Barbara Brezigar se mora danes čuditi, kaj vse so ji naložili šefi v času komunizma in kaj vse je bila pripravljena narediti; prebirala je na primer Mladino in ugotavljala, za kateri članek bi veljalo začeti pregon.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Uvodnik
Morda se v tednu, ko so politiko zaposlovali vtisi, ki so jih povzročili izidi evropskih volitev, še ni jasno zaznalo, a politični prostor je ta teden doživel izjemno spremembo, ki bo vplivala na celoten prostor. Ta sprememba ima ime, Dejan Židan. Za Socialne demokrate je to velika sprememba, najprej zato, ker se je vodenju stranke odrekel njen dolgoletni politični in ideološki arhitekt, kljub razhodu leta 2011 teoretski oče Boruta Pahorja, Igor Lukšič. In kakorkoli obračamo: oba, Pahor in Lukšič, kot se je izkazalo po njegovem prevzemu predsedniškega položaja, sta bila ječarja te stranke. Najprej je bila ujetnica nenavadnega Pahorjevega narcisizma, in ko se je zdelo, da se ga je znebila, je njen predsednik postal Lukšič, za katerega se je šele nato izkazalo, da ima s Pahorjem začuda prav te skupne lastnosti, neverjetno zagledanost vase in nečimrnost.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Uvodnik
Odgovor na vprašanje, zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna, je hkrati odgovor na vprašanje, za kakšen spopad sploh gre v Evropi danes. In zelo jasno ga je v deklaracijo v podporo Aleksisu Ciprasu, kandidatu Evropske levice za predsednika evropske komisije, zapisalo 20 izjemnih evropskih intelektualcev, od Étienna Balibarja, Slavoja Žižka, Costasa Douzinasa, Chantal Mouffe do Tariqa Alija … : »Če obstoječe avtoritarne neoliberalne politike ne bodo odpravljene, Evropo in svet čakajo katastrofalne posledice: nadaljnji razkroj in zaton demokracije, porast revščine in poglabljanje neenakosti, nadaljnje uničevanja naravnega okolja ter neizogiben vzpon skrajno desnih fašističnih gibanj, ki se napajajo iz obupa, rojenega v razmerah brezposelnosti, brezperspektivnosti in socialne prikrajšanosti.«
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Uvodnik
Prav neverjetno je, kako pogosto se v Sloveniji objavljajo izjave direktorjev in njihovih lobističnih organizacij (prva je seveda gospodarska zbornica), v katerih ti vedno znova poudarjajo, da je največja težava slovenskega gospodarstva in kar države kot celote višina plač.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Politika
Kdor je opazoval njen prihod na oder po razglasitvi rezultatov, je lahko videl na njenem obrazu izpisana vsa čustva, bila je globoko razočarana. Danes se zdi morda nepomembno, a odločitev Alenke Bratušek, da gre na kongres preverit svojo politično težo v lastni stranki, je glede na njeno dosedanje ravnanje kot političarke popolnoma neznačilna in prva res tvegana politična poteza. Prvič v svoji politični karieri je res tvegala – in izgubila. Zoran Janković se je zmagoslavno smejal z odra.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Uvodnik
Kakšno politiko in kakšne politike ima neka država, se vidi predvsem v trenutkih, ko morajo ti interese državljanov postaviti pred lastne. A politiki pogosto izgubijo glavo – tekmujejo za trenutek, ko bodo njihove glave zažarele na televizijskih ekranih, ko se bo njihov glas slišal in odmeval. Vseeno je, kaj bo jutri – gre za tisti drobni trenutek, ki se politikom zazdi pomemben, ker imajo občutek, da jim bo koristil tudi v prihodnosti.
-
25. 4. 2014 | Družba Za naročnike
»Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost,« je zapisal leta 1966 umrli poljski pesnik Stanisław Jerzy Lec. Druga svetovna vojna je prvo v našem spominu preveč zasenčila: preveč zato, ker odkrivanje dogajanja pred točno stotimi leti daje veliko odgovorov na današnje konflikte: mnogo več kot druga. Današnji svet je z njo izrazito zaznamovan, pa čeprav se tega ne zavedamo. Pa ne le zaradi tistega, kar ji je sledilo. Prva svetovna vojna še danes določa konflikte v arabskem svetu. Dejansko je tista prelomnica, ki je sestavila zemljevid Evrope, je prelomnica, ki je ne nazadnje Slovence umestila na zemljevid Evrope. Prva svetovna vojna je preprosto prevelika prelomnica za človeštvo, odrivanje plasti časa z nje pa je poduk današnjim dejanjem in razmišljanjem. Za tiste, ki želijo videti. Prva svetovna vojna ima preveč sledi v današnjem času, da jih ne bi poznali. In dejstvo je, da so dogodki izpred stotih let preveč pozabljeni, premalo obravnavani, da bi se iz njih učila javnost in tudi odločevalci.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Uvodnik
Slovensko ustavno sodišče – uradno pa Slovenija – je prejšnji teden dobilo krepko zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. V primeru Mladina proti Republiki Sloveniji so najvišji evropski sodniki soglasno presodili, da je Slovenija kršila konvencijo o človekovih pravicah in njen 10. člen. Primer je dovolj razvpit, da ga ni treba podrobno povzemati: novinar Mladine Jure Aleksič je poslanca Srečka Prijatelja, ki se je grobo norčeval iz manjšine, označil za cerebralnega bankrotiranca. Drugo za drugim so slovenska sodišča sočustvovala s poslancem, obsojala novinarjev cinizem in satiro, spregledala kontekst članka, niso prepoznala javnega položaja politika, niso prepoznala pomena svobode izražanja, najdlje pa je šlo pri tem ustavno sodišče.
-
19. 4. 2014 | Mladina 16 | Uvodnik
Bogdan Biščak, lobist in politik, danes Zares, včasih pa LDS, je pred leti razlagal, da se sam drži enega načela: preden kaj storiš, ugotovi, ali vse to počneš zato, ker ti nekaj leži na duši, ali zato, ker bi rad nekaj dosegel. Če gre le za to, da ti nekaj leži na duši, potem je pametno to opravilo izvršiti kar pred ogledalom: nasproti ti pač stoji razumna oseba (o tem pač velika večina ne dvomi), ki ji razložiš svoj pogled na svet ali problem – in že ti odleže. Če pa gre za to, da bi nekaj dosegel, pa je treba razmisliti, kakšne so možnosti in posledice dejanj. Zgodovina ne izkazuje, da se je Bogdan Biščak res držal tega pravila, je pa to v svojem bistvu res kar modro.
-
12. 4. 2014 | Mladina 15 | Uvodnik
Nekatere stvari je zaradi zgodovinske odgovornosti treba poimenovati s pravim imenom: nedeljska slovesnost in spomenik domobrancem v Grahovem pomenita zanikanje poteka in dejstev o najhujšem obdobju v Evropi – zanikanje dejstev o II. svetovni vojni. Takšnih seans leta 2014 ne organizirajo več niti na avstrijskem Koroškem. A če je šlo v obdobju po osamosvojitvi še za opravičevanje sodelovanja z okupatorjem, gre danes že za slavljenje tega ravnanja. Zunaj celotnega evropskega in svetovnega zgodovinopisja.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Uvodnik
Na NLB že leta – kriza ni noben mejnik – letijo očitki, da se gre domačijsko kreditiranje. Delno so očitki upravičeni, delno neupravičeni. NLB je poskušala te očitke zmanjševati z uvedbo nove nadzorne službe, ki naj bi pazila prav na morebitne koruptivne prakse. Rok Praprotnik je bivši novinar, ki je svoj dokončni javni profil dobil kot namestnik predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča. O njegovi integriteti resnega javnega dvoma ni bilo.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Uvodnik
Prejšnji konec tedna je celotna država reševala ljubljansko urgenco – upravičeno. Kaj se je zgodilo? Tipičen birokratski kavelj 22. Urgenca lahko zaposli dodatne zdravnike le v redno delovno razmerje, a šele, ko je sprejet poslovni načrt za ves klinični center v Ljubljani. Tega pa bodo sprejemali šele maja. Dobro, težavo je mogoče rešiti, boste rekli, pač začasno zaposlijo nekoga in se dogovorijo, da mu bodo plačali pozneje. A tega danes ne naredi noben predstojnik v državni upravi več. Ker ni nor.
-
22. 3. 2014 | Mladina 12 | Uvodnik
Noam Chomsky v drugi izdaji knjige »Okupiraj: razredni boj, upor in solidarnost«, ki je pravkar prišla na trg, pravi, da v ZDA ni več širšega zavedanja, da razredni boj v družbi poteka ves čas, da je to še vedno temeljni družbeni spopad. Še več: zgornji razredi družbe ves čas bijejo boj, ves čas se borijo za izboljšanje svojega položaja in zmanjšanje moči drugih družbenih razredov. Ves čas na primer vlagajo trud v slabljenje sindikatov. In seveda so zgornji razredi pri tem organizirani, vedo tudi, kaj delajo.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor ni človek, ki bi se izogibal fotografom. Nasprotno. A ko je prejšnji petek predstavil novo ekipo protikorupcijske komisije, si ni vzel časa za fototermin z novimi člani senata te komisije. Še več, le na hitro se je obrnil k novemu predsedniku komisije Borisu Štefanecu, mu podal roko, s hrbtom obrnjen proti fotografom, in zapustil prostor. Le redkim fotografom je uspelo ujeti ta trenutek, tako kratek je bil.
