Grega Repovž
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Uvodnik
Teden dni pred volitvami so osnovni gabariti bodočega slovenskega parlamenta že vidni. A nečesa v tem trenutku ni mogoče storiti: reči, da je v prednosti levica ali desnica. Jasen je le domet tradicionalnih konservativnih strank, torej SDS, NSi in SLS: ne morejo doseči dovolj glasov, da bi same sestavile vlado.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Uvodnik
Z vsem začudenjem in sumničavo je treba spremljati zadnje dogodke, povezane z družbo Mercator. Čeprav ne gre dvomiti, da nekateri ministri v vladi – Metod Dragonja, Dejan Židan – mislijo resno, ko nasprotujejo prodaji družbe, pa je predsednici vlade Alenki Bratušek težko zaupati. Vse skupaj se zdi le kot predstava pred volitvami – morda tudi kot poskus zakriti sledi. Žal pri zadnjih odločitvah, ki omogočajo dokončno prodajo Mercatorja Agrokorju, vse sledi vodijo v kabinet predsednice vlade. Za Mercator in vse, kar se bo zgodilo z njim ter s celotno slovensko predelovalno industrijo, je odgovorna Alenka Bratušek.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Uvodnik
Dvorec Goričane je ena lepših stavb v Sloveniji. Baročni grad stoji v občini Medvode, nekaj kilometrov iz prestolnice. Na vhodnem portalu je škofovski grb danes kardinala Franca Rodeta, notri pa njegova rezidenca, ki je ne bo nikoli uporabljal. Stanovanjska rezidenca, ki si jo je dal zgraditi, meri kar 427 kvadratnih metrov, opremljena pa je razkošno, do zadnje potankosti premišljeno; v dvorcu visijo posebni lestenci iz muranskega stekla, pri čemer je iz Vatikana prišel kar lastnik tovarne lestencev, da je nadzoroval izvedbo. Podrobnosti je bilo v medijih popisanih veliko.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Svet
Konec septembra 2013 me je poklical. Jasno je bilo, da je tokrat trdno odločen. »Dovolj bo, tokrat se tudi Javorka strinja.« Javorka Križman je dolgoletna prijateljica Jurija Gustinčiča. Družina Križman je zanj skrbela z radodarnostjo in dobrodušnostjo globokega prijateljstva. A vsakič, ko se je Jurij odločil, da ne bo več pisal kolumne, da ne zmore več, je kot prava Primorka dvignila velik veter: to pa ne, nobenega razloga ni, da bi nehal.
-
14. 6. 2014 | Mladina 24 | Uvodnik
Odločitev ustavnega sodišča, da ne opravi testa, ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov ne pomeni nesorazmernega posega v volilno pravico, zasluži obžalovanje. Pa ne zato, ker ustavno sodišče ni razsodilo v prid predlagateljem ustavne presoje, med katerimi je tudi uredništvo Mladine. Ne, zavrnitev je prav tako legitimna. A ker gre za tako pomembno pravico, kot je volilna, bi ustavno sodišče lahko svojo odločitev tudi vsebinsko utemeljilo. Tako ravnajo veliki.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Uvodnik
SDS z nedeljskim referendumom dokazuje, da med mandatom zadnje vlade sprejeti zakon onemogoča razkrivanje nečednega ravnanja posameznikov v času komunizma. Po razkritju ravnanja tožilcev je strah res odveč – še prva pravosodna dama SDS Barbara Brezigar se mora danes čuditi, kaj vse so ji naložili šefi v času komunizma in kaj vse je bila pripravljena narediti; prebirala je na primer Mladino in ugotavljala, za kateri članek bi veljalo začeti pregon.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Uvodnik
Morda se v tednu, ko so politiko zaposlovali vtisi, ki so jih povzročili izidi evropskih volitev, še ni jasno zaznalo, a politični prostor je ta teden doživel izjemno spremembo, ki bo vplivala na celoten prostor. Ta sprememba ima ime, Dejan Židan. Za Socialne demokrate je to velika sprememba, najprej zato, ker se je vodenju stranke odrekel njen dolgoletni politični in ideološki arhitekt, kljub razhodu leta 2011 teoretski oče Boruta Pahorja, Igor Lukšič. In kakorkoli obračamo: oba, Pahor in Lukšič, kot se je izkazalo po njegovem prevzemu predsedniškega položaja, sta bila ječarja te stranke. Najprej je bila ujetnica nenavadnega Pahorjevega narcisizma, in ko se je zdelo, da se ga je znebila, je njen predsednik postal Lukšič, za katerega se je šele nato izkazalo, da ima s Pahorjem začuda prav te skupne lastnosti, neverjetno zagledanost vase in nečimrnost.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Uvodnik
Odgovor na vprašanje, zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna, je hkrati odgovor na vprašanje, za kakšen spopad sploh gre v Evropi danes. In zelo jasno ga je v deklaracijo v podporo Aleksisu Ciprasu, kandidatu Evropske levice za predsednika evropske komisije, zapisalo 20 izjemnih evropskih intelektualcev, od Étienna Balibarja, Slavoja Žižka, Costasa Douzinasa, Chantal Mouffe do Tariqa Alija … : »Če obstoječe avtoritarne neoliberalne politike ne bodo odpravljene, Evropo in svet čakajo katastrofalne posledice: nadaljnji razkroj in zaton demokracije, porast revščine in poglabljanje neenakosti, nadaljnje uničevanja naravnega okolja ter neizogiben vzpon skrajno desnih fašističnih gibanj, ki se napajajo iz obupa, rojenega v razmerah brezposelnosti, brezperspektivnosti in socialne prikrajšanosti.«
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Uvodnik
Prav neverjetno je, kako pogosto se v Sloveniji objavljajo izjave direktorjev in njihovih lobističnih organizacij (prva je seveda gospodarska zbornica), v katerih ti vedno znova poudarjajo, da je največja težava slovenskega gospodarstva in kar države kot celote višina plač.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Politika
Kdor je opazoval njen prihod na oder po razglasitvi rezultatov, je lahko videl na njenem obrazu izpisana vsa čustva, bila je globoko razočarana. Danes se zdi morda nepomembno, a odločitev Alenke Bratušek, da gre na kongres preverit svojo politično težo v lastni stranki, je glede na njeno dosedanje ravnanje kot političarke popolnoma neznačilna in prva res tvegana politična poteza. Prvič v svoji politični karieri je res tvegala – in izgubila. Zoran Janković se je zmagoslavno smejal z odra.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Uvodnik
Kakšno politiko in kakšne politike ima neka država, se vidi predvsem v trenutkih, ko morajo ti interese državljanov postaviti pred lastne. A politiki pogosto izgubijo glavo – tekmujejo za trenutek, ko bodo njihove glave zažarele na televizijskih ekranih, ko se bo njihov glas slišal in odmeval. Vseeno je, kaj bo jutri – gre za tisti drobni trenutek, ki se politikom zazdi pomemben, ker imajo občutek, da jim bo koristil tudi v prihodnosti.
-
25. 4. 2014 | Družba Za naročnike
»Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost,« je zapisal leta 1966 umrli poljski pesnik Stanisław Jerzy Lec. Druga svetovna vojna je prvo v našem spominu preveč zasenčila: preveč zato, ker odkrivanje dogajanja pred točno stotimi leti daje veliko odgovorov na današnje konflikte: mnogo več kot druga. Današnji svet je z njo izrazito zaznamovan, pa čeprav se tega ne zavedamo. Pa ne le zaradi tistega, kar ji je sledilo. Prva svetovna vojna še danes določa konflikte v arabskem svetu. Dejansko je tista prelomnica, ki je sestavila zemljevid Evrope, je prelomnica, ki je ne nazadnje Slovence umestila na zemljevid Evrope. Prva svetovna vojna je preprosto prevelika prelomnica za človeštvo, odrivanje plasti časa z nje pa je poduk današnjim dejanjem in razmišljanjem. Za tiste, ki želijo videti. Prva svetovna vojna ima preveč sledi v današnjem času, da jih ne bi poznali. In dejstvo je, da so dogodki izpred stotih let preveč pozabljeni, premalo obravnavani, da bi se iz njih učila javnost in tudi odločevalci.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Uvodnik
Slovensko ustavno sodišče – uradno pa Slovenija – je prejšnji teden dobilo krepko zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. V primeru Mladina proti Republiki Sloveniji so najvišji evropski sodniki soglasno presodili, da je Slovenija kršila konvencijo o človekovih pravicah in njen 10. člen. Primer je dovolj razvpit, da ga ni treba podrobno povzemati: novinar Mladine Jure Aleksič je poslanca Srečka Prijatelja, ki se je grobo norčeval iz manjšine, označil za cerebralnega bankrotiranca. Drugo za drugim so slovenska sodišča sočustvovala s poslancem, obsojala novinarjev cinizem in satiro, spregledala kontekst članka, niso prepoznala javnega položaja politika, niso prepoznala pomena svobode izražanja, najdlje pa je šlo pri tem ustavno sodišče.
-
19. 4. 2014 | Mladina 16 | Uvodnik
Bogdan Biščak, lobist in politik, danes Zares, včasih pa LDS, je pred leti razlagal, da se sam drži enega načela: preden kaj storiš, ugotovi, ali vse to počneš zato, ker ti nekaj leži na duši, ali zato, ker bi rad nekaj dosegel. Če gre le za to, da ti nekaj leži na duši, potem je pametno to opravilo izvršiti kar pred ogledalom: nasproti ti pač stoji razumna oseba (o tem pač velika večina ne dvomi), ki ji razložiš svoj pogled na svet ali problem – in že ti odleže. Če pa gre za to, da bi nekaj dosegel, pa je treba razmisliti, kakšne so možnosti in posledice dejanj. Zgodovina ne izkazuje, da se je Bogdan Biščak res držal tega pravila, je pa to v svojem bistvu res kar modro.
-
12. 4. 2014 | Mladina 15 | Uvodnik
Nekatere stvari je zaradi zgodovinske odgovornosti treba poimenovati s pravim imenom: nedeljska slovesnost in spomenik domobrancem v Grahovem pomenita zanikanje poteka in dejstev o najhujšem obdobju v Evropi – zanikanje dejstev o II. svetovni vojni. Takšnih seans leta 2014 ne organizirajo več niti na avstrijskem Koroškem. A če je šlo v obdobju po osamosvojitvi še za opravičevanje sodelovanja z okupatorjem, gre danes že za slavljenje tega ravnanja. Zunaj celotnega evropskega in svetovnega zgodovinopisja.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Uvodnik
Na NLB že leta – kriza ni noben mejnik – letijo očitki, da se gre domačijsko kreditiranje. Delno so očitki upravičeni, delno neupravičeni. NLB je poskušala te očitke zmanjševati z uvedbo nove nadzorne službe, ki naj bi pazila prav na morebitne koruptivne prakse. Rok Praprotnik je bivši novinar, ki je svoj dokončni javni profil dobil kot namestnik predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča. O njegovi integriteti resnega javnega dvoma ni bilo.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Uvodnik
Prejšnji konec tedna je celotna država reševala ljubljansko urgenco – upravičeno. Kaj se je zgodilo? Tipičen birokratski kavelj 22. Urgenca lahko zaposli dodatne zdravnike le v redno delovno razmerje, a šele, ko je sprejet poslovni načrt za ves klinični center v Ljubljani. Tega pa bodo sprejemali šele maja. Dobro, težavo je mogoče rešiti, boste rekli, pač začasno zaposlijo nekoga in se dogovorijo, da mu bodo plačali pozneje. A tega danes ne naredi noben predstojnik v državni upravi več. Ker ni nor.
-
22. 3. 2014 | Mladina 12 | Uvodnik
Noam Chomsky v drugi izdaji knjige »Okupiraj: razredni boj, upor in solidarnost«, ki je pravkar prišla na trg, pravi, da v ZDA ni več širšega zavedanja, da razredni boj v družbi poteka ves čas, da je to še vedno temeljni družbeni spopad. Še več: zgornji razredi družbe ves čas bijejo boj, ves čas se borijo za izboljšanje svojega položaja in zmanjšanje moči drugih družbenih razredov. Ves čas na primer vlagajo trud v slabljenje sindikatov. In seveda so zgornji razredi pri tem organizirani, vedo tudi, kaj delajo.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor ni človek, ki bi se izogibal fotografom. Nasprotno. A ko je prejšnji petek predstavil novo ekipo protikorupcijske komisije, si ni vzel časa za fototermin z novimi člani senata te komisije. Še več, le na hitro se je obrnil k novemu predsedniku komisije Borisu Štefanecu, mu podal roko, s hrbtom obrnjen proti fotografom, in zapustil prostor. Le redkim fotografom je uspelo ujeti ta trenutek, tako kratek je bil.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Uvodnik
Zdaj ni več nobenega dvoma: točno eno leto po padcu vlade Janeza Janše se ta stranka spet krepi in prevzema vodstvo na slovenskem političnem prizorišču. Razloga sta dva: napake in nedoslednosti vladajoče koalicije, ki je nadomestila vlado korupcije razkritega in na prvi stopnji obsojenega vodje SDS, na drugi strani pa pomembno vlogo igra tudi slab spomin volivcev.
-
8. 3. 2014 | Mladina 10 | Uvodnik
Zgodovinar dr. Božo Repe in psiholog dr. Vlado Miheljak, ki že več desetletij s pinceto analizirata slovenski politični in družbeni prostor, sta (najprej prvi leta 2011, nato drugi lani pozimi) izzvala ogorčenje, gnev in tudi žolč, ker sta izpostavila govor Jožeta Pučnika v Ljutomeru 17. decembra 1990, v katerem je takratni prvi mož Demosa tik pred plebiscitom dejal, da bo treba uvesti merila pri dajanju državljanstev. Tako Miheljak kot Repe sta s tem kazala, da je kasnejši izbris izraz širše ideologije odnosa do prebivalcev Slovenije iz drugih republik bivše Jugoslavije. Pa ne Miheljak ne Repe tega nista pisala zaradi Pučnika osebno, ampak opozarjajoč s tem, da imata ta ista nacionalizem in nestrpnost še vedno v slovenski družbi polno domovinsko pravico.
-
Zakaj sta francoski premier François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel zmožna govoriti o posameznih podjetjih in njihovih zaposlenih, slovenska politika pa se dosledno izogiba poimenovanju posameznega podjetja in njegovih težav? Temeljni problem slovenskega gospodarstva niso sistemske ovire – govorjenje o ureditvi teh je le način, kako se politiki izogibajo konkretnemu. Drugače rečeno: morda se na začetku mandata politiki še ukvarjajo s posameznimi podjetji, po prvem neuspehu pa ugotovijo, da jih to lahko stane preveč političnih točk, in govorijo le še o povečevanju konkurenčnosti, sistemskih spremembah itd. To velja tudi za to vlado: od trenutka, ko je ugotovila, da družbe Cimos ne bo mogoče rešiti z eno samo tranšo pomoči, so imena podjetij izginila iz njenega besednjaka.
-
Večina sedanjih slovenskih politikov se s politiko ukvarja manj časa kot večina političnih analitikov v slovenskih medijih. Ko je Ali Žerdin pisal o politiki, Karl Erjavec ni še niti pomislil nanjo. Ko je Bogomir Kovač postal kolumnist Mladine, je Alenka Bratušek pisala diplomo. Ko je Vlado Miheljak napisal prvi komentar, si je Vinko Gorenak še vsak delavnik zjutraj na glavo posadil miličniško kapo. Ervin Hladnik Milharčič je bil že veteranski vojni poročevalec, ko je Zoran Janković še vodil gradnjo garažne hiše v Portorožu.
-
Vladi je treba čestitati k izbiri kandidata za gospodarskega ministra. Metod Dragonja je profesionalec: vodil je eno največjih družb v državi, bil je že minister za gospodarstvo, in to eden boljših v zadnjih 24 letih. Ve, kaj govori, in govori manj kot povprečni politiki. Je tisti direktor družbe Lek, ki je družbo v veliki meri ustvaril, a je vodil tudi njeno prodajo in kasneje to zadnje zadržano obžaloval. Ve, kaj za nacionalno gospodarstvo pomeni odprodaja družbe, kaj to pomeni za finančne tokove, ve tudi, kaj pomeni, če družba postane zgolj podružnica.
-
28. januarja 2010, torej pred skoraj natančno štirimi leti, je Mladina objavila pobudo in peticijo Ukinimo vojsko. S podpisi jo je podprlo skoraj 9000 ljudi. Profesionalni vojaški funkcionarji so se zgražali, desnica se je zmrdovala nad protidržavnostjo ideje, levici je bilo nelagodno, razen seveda tedanji ministrici Ljubici Jelušič, ki je razglasila, da gre za skrajno peticijo, neustaven napad na slovensko osamosvojitev – kar trosila jih je. Pri čemer je šlo za ministrico Socialdemokratov. Peticija je pokazala, da v slovenski politiki ni ostalo nič od demilitarizacije, ki je bila ena od temeljnih zahtev ob demokratizaciji. V dvajsetih letih je vse izpuhtelo.
-
Kovačeva vdova je dobro vedela, kakšnega snubca hoče in katere pogoje mora ta mož izpolnjevati, da bo prišel do postelje in kovačije – pri čemer je poudarek na »z vsem orodjem«. So vladni snovalci privatizacije 15 podjetij zmožni napisati en tako jasen stavek za vsako podjetje, ki ga danes prodajajo, silijo v prodajo, kot citirana vdova leta 1922? Niso.
-
Iluzija je, da se bo preporod gospodarstva začel, ko se bodo banke znebile slabih kreditov, je že pred dobrim letom in pol dejal starosta slovenskega bančništva dr. Ivan Ribnikar. Ampak takrat, bil je oktober 2012, predsednik vlade je bil Janez Janša, finančni minister pa Janez Šušteršič, Ribnikarja ni nihče poslušal. Tako kot ga ni nihče poslušal, ko je v devetdesetih predlagal, naj se premoženje države prenese na državne pokojninske sklade, ki naj ga umirjeno upravljajo (brez pohlepa, ki je potem pokopal ta podjetja), z dividendami pa naj se zagotovi financiranje pokojninskega sistema. Ampak že takrat se je raje sledilo tistim, ki kričijo: prodaj, privatiziraj.
-
V slovenski politiki sta iz starih časov ostala le še dva prava partijska povzpetnika. Ko rečemo prava partijska povzpetnika, mislimo na tisto posebno vrsto ljudi, ki so že od rane mladosti hiteli početi vse, da bi se počasi vzpenjali po lestvici bivše partije. Saj veste, na srednji šoli v organe ZSMS, pa na mladinske brigade in pohode, potem na politologijo ali obramboslovje, vmes pa v vse mogoče partijske organe, občinske, mestne, pa na vsak partijski sestanek. Ne pravimo, da so bili vsi, ki so šli na politologijo ali obramboslovje, mladopartijci, daleč od tega. Je bil pa odstotek mladopartijcev tam višji.
-
Mar ne kaže stanja slovenske politične in javne elite prav dejstvo, da se morajo slovenski resni mediji soočati z izjavami predsednika uprave ene največjih državnih družb, da ne bo odstopil, čeprav je bežal pred policijo in ga je ta ulovila šele na pragu njegove garaže in mu tam izmerila alkohol v izdihanem zraku ter odvzela vozniško dovoljenje?
-
Predzadnji dan leta 2013 je stranka Solidarnost objavila sporočilo za javnost z naslovom Za odstranitev korumpiranih politikov, proti totalni lustraciji. Bistvo sporočila je zajeto že v prvem odstavku.
