Grega Repovž
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Uvodnik
Zdaj ni več nobenega dvoma: točno eno leto po padcu vlade Janeza Janše se ta stranka spet krepi in prevzema vodstvo na slovenskem političnem prizorišču. Razloga sta dva: napake in nedoslednosti vladajoče koalicije, ki je nadomestila vlado korupcije razkritega in na prvi stopnji obsojenega vodje SDS, na drugi strani pa pomembno vlogo igra tudi slab spomin volivcev.
-
8. 3. 2014 | Mladina 10 | Uvodnik
Zgodovinar dr. Božo Repe in psiholog dr. Vlado Miheljak, ki že več desetletij s pinceto analizirata slovenski politični in družbeni prostor, sta (najprej prvi leta 2011, nato drugi lani pozimi) izzvala ogorčenje, gnev in tudi žolč, ker sta izpostavila govor Jožeta Pučnika v Ljutomeru 17. decembra 1990, v katerem je takratni prvi mož Demosa tik pred plebiscitom dejal, da bo treba uvesti merila pri dajanju državljanstev. Tako Miheljak kot Repe sta s tem kazala, da je kasnejši izbris izraz širše ideologije odnosa do prebivalcev Slovenije iz drugih republik bivše Jugoslavije. Pa ne Miheljak ne Repe tega nista pisala zaradi Pučnika osebno, ampak opozarjajoč s tem, da imata ta ista nacionalizem in nestrpnost še vedno v slovenski družbi polno domovinsko pravico.
-
Zakaj sta francoski premier François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel zmožna govoriti o posameznih podjetjih in njihovih zaposlenih, slovenska politika pa se dosledno izogiba poimenovanju posameznega podjetja in njegovih težav? Temeljni problem slovenskega gospodarstva niso sistemske ovire – govorjenje o ureditvi teh je le način, kako se politiki izogibajo konkretnemu. Drugače rečeno: morda se na začetku mandata politiki še ukvarjajo s posameznimi podjetji, po prvem neuspehu pa ugotovijo, da jih to lahko stane preveč političnih točk, in govorijo le še o povečevanju konkurenčnosti, sistemskih spremembah itd. To velja tudi za to vlado: od trenutka, ko je ugotovila, da družbe Cimos ne bo mogoče rešiti z eno samo tranšo pomoči, so imena podjetij izginila iz njenega besednjaka.
-
Večina sedanjih slovenskih politikov se s politiko ukvarja manj časa kot večina političnih analitikov v slovenskih medijih. Ko je Ali Žerdin pisal o politiki, Karl Erjavec ni še niti pomislil nanjo. Ko je Bogomir Kovač postal kolumnist Mladine, je Alenka Bratušek pisala diplomo. Ko je Vlado Miheljak napisal prvi komentar, si je Vinko Gorenak še vsak delavnik zjutraj na glavo posadil miličniško kapo. Ervin Hladnik Milharčič je bil že veteranski vojni poročevalec, ko je Zoran Janković še vodil gradnjo garažne hiše v Portorožu.
-
Vladi je treba čestitati k izbiri kandidata za gospodarskega ministra. Metod Dragonja je profesionalec: vodil je eno največjih družb v državi, bil je že minister za gospodarstvo, in to eden boljših v zadnjih 24 letih. Ve, kaj govori, in govori manj kot povprečni politiki. Je tisti direktor družbe Lek, ki je družbo v veliki meri ustvaril, a je vodil tudi njeno prodajo in kasneje to zadnje zadržano obžaloval. Ve, kaj za nacionalno gospodarstvo pomeni odprodaja družbe, kaj to pomeni za finančne tokove, ve tudi, kaj pomeni, če družba postane zgolj podružnica.
-
28. januarja 2010, torej pred skoraj natančno štirimi leti, je Mladina objavila pobudo in peticijo Ukinimo vojsko. S podpisi jo je podprlo skoraj 9000 ljudi. Profesionalni vojaški funkcionarji so se zgražali, desnica se je zmrdovala nad protidržavnostjo ideje, levici je bilo nelagodno, razen seveda tedanji ministrici Ljubici Jelušič, ki je razglasila, da gre za skrajno peticijo, neustaven napad na slovensko osamosvojitev – kar trosila jih je. Pri čemer je šlo za ministrico Socialdemokratov. Peticija je pokazala, da v slovenski politiki ni ostalo nič od demilitarizacije, ki je bila ena od temeljnih zahtev ob demokratizaciji. V dvajsetih letih je vse izpuhtelo.
-
Kovačeva vdova je dobro vedela, kakšnega snubca hoče in katere pogoje mora ta mož izpolnjevati, da bo prišel do postelje in kovačije – pri čemer je poudarek na »z vsem orodjem«. So vladni snovalci privatizacije 15 podjetij zmožni napisati en tako jasen stavek za vsako podjetje, ki ga danes prodajajo, silijo v prodajo, kot citirana vdova leta 1922? Niso.
-
Iluzija je, da se bo preporod gospodarstva začel, ko se bodo banke znebile slabih kreditov, je že pred dobrim letom in pol dejal starosta slovenskega bančništva dr. Ivan Ribnikar. Ampak takrat, bil je oktober 2012, predsednik vlade je bil Janez Janša, finančni minister pa Janez Šušteršič, Ribnikarja ni nihče poslušal. Tako kot ga ni nihče poslušal, ko je v devetdesetih predlagal, naj se premoženje države prenese na državne pokojninske sklade, ki naj ga umirjeno upravljajo (brez pohlepa, ki je potem pokopal ta podjetja), z dividendami pa naj se zagotovi financiranje pokojninskega sistema. Ampak že takrat se je raje sledilo tistim, ki kričijo: prodaj, privatiziraj.
-
V slovenski politiki sta iz starih časov ostala le še dva prava partijska povzpetnika. Ko rečemo prava partijska povzpetnika, mislimo na tisto posebno vrsto ljudi, ki so že od rane mladosti hiteli početi vse, da bi se počasi vzpenjali po lestvici bivše partije. Saj veste, na srednji šoli v organe ZSMS, pa na mladinske brigade in pohode, potem na politologijo ali obramboslovje, vmes pa v vse mogoče partijske organe, občinske, mestne, pa na vsak partijski sestanek. Ne pravimo, da so bili vsi, ki so šli na politologijo ali obramboslovje, mladopartijci, daleč od tega. Je bil pa odstotek mladopartijcev tam višji.
-
Mar ne kaže stanja slovenske politične in javne elite prav dejstvo, da se morajo slovenski resni mediji soočati z izjavami predsednika uprave ene največjih državnih družb, da ne bo odstopil, čeprav je bežal pred policijo in ga je ta ulovila šele na pragu njegove garaže in mu tam izmerila alkohol v izdihanem zraku ter odvzela vozniško dovoljenje?
-
Predzadnji dan leta 2013 je stranka Solidarnost objavila sporočilo za javnost z naslovom Za odstranitev korumpiranih politikov, proti totalni lustraciji. Bistvo sporočila je zajeto že v prvem odstavku.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
V osmih mesecih, koliko je preteklo od prvega intervjuja s predsednico vlade za Mladino, se je Alenka Bratušek spremenila. Je bolj samozavestna, bolj sproščena, tudi bolj neposredna. A deluje tudi nekako pomirjena, kot človek, ki nima kaj izgubiti. V zadnjem času so se pojavile primerjave z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Drnovškom. V nečem mu je res podobna. Nobenega visokoletečega balasta ne izreka. Odgovori na vprašanje in obmolkne. Nobenega za slovensko politiko tako značilnega državniškega patosa si ni nadela.
-
21. 12. 2013 | Mladina 51 | Uvodnik
Slovenski predsednik Borut Pahor preseneča predvsem z nečim: z gromoglasno nevednostjo in s pišmevuhovskim odnosom do vsega kar povprek in po potrebi. Izreka velika mnenja, težke odrske besede. In s predsednikom je iz leta v leto huje. Pričakovali bi, da bo s funkcijami (predsednik parlamenta, predsednik vlade, predsednik republike) kljub vsemu zorel, dobival patino, modrost, vsaj previdnost, ki se je človek naleze iz izkušenj. A zlomek: če danes beremo zapise njegovih poslanskih nastopov v začetku devetdesetih let in tam do konca tisočletja, nas to privede do neverjetnega presenečenja – čeprav ni zelo poseben, je elementarno etično čist, pretežno poučen o temah, o katerih govori. Danes pa jih – to bomo zapisali, čeprav gre za predsednika republike, ki mu vseeno pritiče vsaj temeljno spoštljivo obravnavanje – kar strelja. Neumnosti namreč.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Uvodnik
Vedno znova je težko javnosti razložiti, kako se je zgodilo, da so banke ustvarile tako globoko finančno luknjo. In v tem smo lahko hvaležni Romanu Jakiču, danes ministru za obrambo, za zgoraj citirano obrazložitev. V njej se namreč skriva tudi obrazložitev, kako je prišlo do luknje, ki danes močno obremenjuje Slovenijo in hromi celotno gospodarstvo. To je seveda le eden od razlogov, a močan. Najdemo ga v Merkurju, Pivovarni Laško in drugih »uspešnicah« zadnjega desetletja.
-
7. 12. 2013 | Mladina 49 | Uvodnik
Ni dvoma, da nas v naslednjih dneh čaka peklensko odštevanje. Iz dneva v dan se bodo vrstile napovedi, kako je Slovenija na poti v zadnji krog pekla. Zdaj pa je res konec, pravijo, zdaj gremo k Luciferju v večni led. Se spomnite čakanja na sredo, 13. novembra, ko smo pričakovali oceno Evropske komisije o stanju evropskih držav? Komaj smo si oddahnili, zadihali. A ne smemo dihati predolgo. Zato je tu novo odštevanje, zdaj je pred nami petek, 13. decembra. Novi dan D. Prišli smo v deveti krog pekla. Dan, ko bodo postali javni stresni testi slovenskih bank.
-
30. 11. 2013 | Mladina 48 | Uvodnik
Včasih se je prav nemogoče dovolj načuditi, kako malo je treba, da kdo postane narodni heroj. Ta teden je to uspelo ministru za zdravje Tomažu Gantarju – sam se je razglasil za borca zoper korupcijo, tistega, ki mu ni uspelo zlomiti lobijev, zaradi česar seveda odstopa. In že so vsi pograbili to njegovo samooznako in mu hiteli prikimavati. Mediji so vabili goste, da so se strinjali, kako je slovensko zdravstvo v bistvu ena sama korupcija, Gantar pa borec, ki mu ni uspelo. Zlomil se je.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Uvodnik
Kaj se zgodi z ljudmi, ko vstopijo v vladne in parlamentarne prostore – pogosto pa je dovolj že občinski parket –, da izgubijo stik z realnostjo in spodobnostjo? Od padca vlade Janeza Janše je minilo manj kot leto dni, pa nova vlada že hodi s kar precejšnjo prtljago nespodobnosti, od prve do zadnje stranke. In temeljno, česar ne opazi, je, da so vse te nespodobnosti – namenoma uporabljamo milejši izraz, ker stvari postavi bolj na svoje mesto – dokaz grobe arogance.
-
16. 11. 2013 | Mladina 46 | Uvodnik
Čeprav ni nobenega res oprijemljivega podatka, da bi bili Slovenci kaj bolj pokvarjeni od drugih narodov, da bi bolj kradli, se bolj izogibali plačevanju davkov itd., vse domače in mednarodne raziskave javnega mnenja zadnjih let izkazujejo javno prepričanje, da gre za eno najbolj pokvarjenih družb. Ne prepričanje tujine, prebivalci Slovenije verjamejo v to. Pa tega ne kažejo podatki o pregonu, kaznovanosti, odkritih kaznivih dejanjih, ki res končno lovijo evropsko povprečje – to kaže javno mnenje.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Uvodnik
Ko je ta teden evropska komisija objavila svojo oceno za Slovenijo za leti 2013 in 2014, je ta podatek v medijih zasedel neprimerno manj prostora in zbudil manj zanimanja kot na primer rušitev nezakonito zgrajene hiše v Bohinju. Tudi v zavest javnosti ni prišel. Letos naj bi se po ocenah Banke Slovenije, evropske komisije in državnega urada za makroekonomske analize slovenski BDP zmanjšal za 2,4 odstotka (če kot srednjo mero vzamemo oceno makroekonomskega urada).
-
31. 10. 2013 | Mladina 44 | Uvodnik
S prihajajočim poročilom o razmerah v državi se ne ukvarja le Slovenija, kot bi lahko sodili po poročilih slovenskih medijev. Ker v sredo, 6. novembra, tudi ne bo predstavljeno poročilo le za Slovenijo, ampak za vse države unije. Kakšno bo poročilo o Sloveniji, lahko napišemo že zdaj: spet bodo ocenili, da mora Slovenija vložiti več truda, da sanacija bank še ni izpeljana (ustavila pa jo je evropska komisija, to bodo pozabili dodati), da je treba izpeljati strožje reforme, ker reformna prizadevanja niso bila zadostna, poleg tega pa je Slovenija prepočasna pri privatizaciji svojih podjetij.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Uvodnik
Pri razpravi o uvedbi nepremičninskega davka se ves čas pozablja, da pomemben del ljudi uvedbe novega davka ne bo čutil, ker preprosto niso dovolj premožni, dovolj na srečni strani, da bi imeli svojo nepremičnino. Nimajo nepremičnin in prav nič ne kaže, da bodo kmalu prišli do njih. Revnejši, predvsem pa mlajši, ki jim je kriza lastno nepremičnino oddaljila v prihodnost. Nizko obdavčene nepremičnine pomenijo avtomatično neenakost, saj lastnike nepremičnin obstoječi sistem postavlja v ugodnejši položaj – ne glede na to, kako so do nepremičnine prišli.
-
19. 10. 2013 | Mladina 42 | Uvodnik
Leta 1992 je na stavbo stare pošte v Sarajevu neznani avtor napisal: »Ovo je Srbija!« Naslednji dan se je pojavil odgovor: »Budalo, ovo je pošta!« Zakaj navajamo ta zgodovinski grafit, sicer eden najbolj nazornih opisov vojn v Jugoslaviji? Včasih je treba z budnim očesom opazovati na prvi pogled marginalne pojave, v njih se lahko čez nekaj let skriva zgodovinska resnica, pa tudi ogledalo norosti in neumnosti. Prav zaradi preteklih izkušenj ni mogoče odmahniti z roko in ne jemati z vso resnostjo kraje razstave Socialdress – Moč ljudem v galeriji Alkatraz na Metelkovi. V tem dejanju se lahko kažejo znaki družbenih sprememb, zaostrovanja.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Uvodnik
Kaj je »trojka«? Trojka nastane tako, da se v Bruslju sestanejo premieri evropskih držav. Na rednem ali izrednem srečanju. Oni odločajo. Evropska komisija razpošlje vabila, Centralna banka je izvajalec, je zraven, odloča pa prav nič na tej ravni. Mednarodni denarni sklad še manj. Pripravijo poročila, odločajo pa premieri in tista dva svetovalca, ki ju imajo v povprečju ob sebi. Seveda imajo v rokah poročila različnih institucij, drži. A odločitev sprejemajo premieri, pri čemer v resnici nekateri, med njimi ena kanclerka, scenarij med kabineti velikih držav že vnaprej uskladijo.
-
5. 10. 2013 | Mladina 40 | Uvodnik
Ne gre podcenjevati namena Zorana Jankovića, da ponovno prevzame Pozitivno Slovenijo, tudi za ceno politične destabilizacije. Tega ne počne zaradi užaljenosti, zaradi ponosa. To počne iz golega preživetvenega nagona. Zoran Janković je pod pritiskom. Pod pritiskom je, ker je dolžnik, osebno in prek podjetij, v katerih tako ali drugače nastopa. Hkrati je pod pritiskom kriminalistične preiskave. Kar počne danes, počne zato, ker misli, da s tem pridobiva čas in manevrski prostor. Gre le še zanj osebno.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Uvodnik
Vlada do danes še ni pripravila predloga sprememb zakona o zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi začela postopek ukinjanja ene največjih anomalij v Sloveniji: navideznega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
-
21. 9. 2013 | Mladina 38 | Uvodnik
Predsednica vlade Alenka Bratušek je ta teden namignila, da se misli potegovati za položaj predsednice Pozitivne Slovenije. V trenutku, ko bo to storila tudi uradno in javno, bo zmagovalka v spopadu z ustanoviteljem stranke Zoranom Jankovićem. Ta jo je pred dvema mesecema izzval z napovedjo, da se bo, ker je nezadovoljen z njo in s smerjo, ki jo je ubrala vlada, skušal ponovno povzpeti na položaj predsednika stranke.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Bilo je pretekli teden, na enem izmed srečanj širšega kroga vodstva Pozitivne Slovenije. V stranki so ta trenutek odnosi zelo napeti. Bo Zoran Janković uresničil svojo grožnjo in kandidiral za predsednika stranke, bo s tem rušil vlado Alenke Bratušek? In kaj bo naredila ona? Se res ne bo soočila z njim na kongresu? Preigravali so vse možnosti in posledice, seveda je bil prisoten tudi Janković. Slednji igra svojo igro, namenov ne razkriva. A razprava je Alenko Bratušek vidno izčrpala, sedela je na videz nebogljena, naveličana, pravi sogovornik. Nato je rekla le, da ima vsega tega dovolj. Da ji vsega tega ne bi bilo ni treba. Sestanek je ostal brez zaključkov. Bratuškova pa tudi ni dobila jasne podpore svojih strankarskih sodelavcev. Pred Jankovićem si tega skoraj nihče ne upa narediti.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Uvodnik
Kriza je Slovenijo udarila v letu 2008. Minilo je že pet let. Če bi se v tem trenutku začelo popravljati, bi Slovenija z razmeroma močno gospodarsko rastjo potrebovala celo do deset let, da bi se vrnila na raven iz izhodiščnega leta. Stranski učinek krize, ki se zlasti v zadnjih letih krize posebno izpostavlja, je izguba kadrov na vseh ravneh družbe. Na eni strani je zelo izpostavljeno dejstvo, da mladi diplomanti v sicer najbolj iskanih poklicnih kategorijah (od zdravnikov do programerjev in raziskovalcev) v Sloveniji ne morejo dobiti več niti služb za določen čas, zaradi česar odhajajo v tujino, tam pa bo večina zelo verjetno ostala.
-
7. 9. 2013 | Mladina 36 | Uvodnik
Če te dni obiščete spletno stran Slovenske demokratske stranke, vas pozdravi napis Janša: Posnetek zaključne besede, Patria, 3. 6. 2013, ki se izmenjuje z drugim napisom Številne podpore predsedniku SDS Janezu Janši. Kako prepoznate nekoga, ki je v stiski, ker ve, da ga je nekaj polomil? Preveč počne. Preveč se trudi. Preveč se brani in brca. Tudi, ko je zatišje. Je ali preveč prijazen in uslužen ali pa preveč napadalen. In Janez Janša zadnji mesec brca, se repenči, rohni, jeza gre od povsod. Seveda je jasno, zakaj: te dni naj bi do naslovnika in v javnost prišel pisni odpravek sodbe v zadevi Patria. Doslej je z besedami sodnice, ki je vodjo opozicije obsodila na zaporno kazen, manipuliral v svojem slogu, tožilca pa zasmehoval in ga poskušal diskreditirati. A vsakič znova, ko pride kaj uradnega ali novega, mu zgodba spet malo razpade. Pisna sodba, kjer bodo dokazi našteti in razvidni, mu bo še bolj zmanjšala manevrski prostor za manipulacije v slogu, da ga obsojajo za dejanje ob neznanem času in na neznanem kraju.
