Grega Repovž
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Uvodnik
Dr. Jože Mencinger se je v zadnji številki Gospodarskih gibanj, mesečnika ekonomskega inštituta EIPF, lotil analize predlogov ukrepov, ki so jih na vlado naslovile menedžerske organizacije oziroma organizacije delodajalcev. Gre za dokument z naslovom »Kisik za gospodarstvo!«, pod njim pa so podpisane vse ključne organizacije, ki predstavljajo upravljavce kapitala v državi: gospodarska zbornica, obrtno-podjetniška zbornica, trgovinska zbornica, združenje delodajalcev, združenje Manager itd.
-
24. 8. 2013 | Mladina 34 | Uvodnik
Gašpar Gašpar Mišič je čudna, spolzka persona. Ne zbuja zaupanja, daje vtis mešetarja, balkanskega trgovca z vsem in z ničimer. In ko pravimo balkanski, v ta Balkan brez omejitev štejemo Slovenijo. Slovenija je del Balkana, sprejmimo že. Tujci, ki poslujejo na območju Balkana, izrazitih razlik ne zaznajo, naj se mi še tako trudimo in samoprepričujemo.
-
17. 8. 2013 | Mladina 33 | Uvodnik
Kot se je treba upreti vsakemu poskusu, ki današnje ideje o novem socializmu tlači v primerjave s slovenskim in jugoslovanskim socializmom, je treba enako trdo zavrniti tudi preveč romantične opise tistega socializma in samoupravljanja. Slovenski in jugoslovanski socializem nista bila dobra, niti na pol dobra politična sistema (namenoma ju razločujemo, pa čeprav morda četrt stoletja kasneje niti ne delujeta tako vsaksebi). Pri opisovanju tistega časa se zato velja držati kar opisov iz prav tistega časa.
-
10. 8. 2013 | Mladina 32 | Uvodnik
Če v neki državi oskrbovanci upokojenskih domov odpovedujejo pogodbe za bivanje, čeprav so nameravali tam ostati do konca svojega življenja, je to znak za alarm – ker je to enako grozno kot na primer lačni otroci v šolah. Seveda smo do otrok avtomatično bolj občutljivi. A star človek, ki je v domu upokojencev, je pogosto enako nebogljen kot otrok. Ne more delati, ne more priti do dodatnih dohodkov, v domu je zato, ker potrebuje pomoč in oskrbo. Starostniki seveda odhajajo zato, ker ne morejo več plačevati stroškov bivanja v domu.
-
3. 8. 2013 | Mladina 31 | Uvodnik
Preprosto ni dovolj, da bi se na papežev umik prvih mož slovenske cerkve, nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška, odzvali s ponovnim kazanjem s prstom na to institucijo. Seveda to ne pomeni, da ni vsega obsojanja vredno, da vodstvo slovenske cerkve ni zmoglo samo opraviti s svojimi zablodami preteklih let, od finančnih in političnih do čisto drobnih, moralnih. Naslajanje nad kaznijo, ki jo je izrekel papež – in ne kurija, ki le prihuljeno opazuje dogajanje – je preveč preprosta reakcija.
-
27. 7. 2013 | Mladina 30 | Uvodnik
Sodobna slovenska desnica ni nikoli zmogla samorefleksije. Oziroma drugače: vsi tisti, ki so po osamosvojitvi na desnici zmogli samorefleksijo delovanja lastnega političnega pola, so se prej ali slej znašli na levici ali pa so bili iz politične igre izločeni. Četudi so jih s konservativnimi volivci družila enaka načela in stališča, na desnici niso mogli obstati zaradi vojaške glave, ki jo ima slovenski desni pol.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Uvodnik
Evropski komisiji je treba priznati, da je vsaj v eni točki letos svoj prst usmerila v pravi problem: začela je govoriti o brezposelnosti kot o akutnem problemu Evrope. Za zdaj sicer še vedno izpostavlja predvsem brezposelnost mladih, ki seveda je akuten problem, velik tudi zato, ker generaciji za generacijo podira vseživljenjske cilje in možnosti. Pozna zaposlitev oziroma dolgoročna brezposelnost pomeni hkrati zamik pri ustvarjanju elementarnega premoženja in s tem tudi razmerij, odmika se jim upokojitev, odmika oziroma za vedno izmika spodobna pokojnina. Mladi ne samo, da bodo krizo plačali z dolgoletno brezposelnostjo na začetku svojega delovnega obdobja; znotraj sedanjih pokojninskih sistemov, ki predvidevajo od 40 do 45 let delovne dobe, bodo zaradi tistega, kar se jim dogaja danes, prikrajšani za spodobno starost.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Uvodnik
Starosta slovenskega prava in človekovih pravic dr. Ljubo Bavcon je nedavno v nekem polzasebnem dopisovanju o prihodnosti Slovenije zapisal nekaj trdih resnic. Citate objavljamo z njegovim izrecnim dovoljenjem.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Uvodnik
Slovenija je v svoji novejši zgodovini doživela štiri procese, ki so prinesli temeljno prerazporeditev premoženja. Vsakič je skupina ljudi z vplivom na politiko izredno obogatela.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Uvodnik
Kdor se je zadnje čase srečal z zdravstvenim sistemom, ve, da ima ta težave. Težave so seveda premila beseda. V resnici bolnišnice in zdravstveni domovi vsak dan le zvozijo – in povsod so dan za dnem na tem, da se jim nekje zalomi. Sliši se patetično: ampak na koncu gre za odločitev zdravnic, zdravnikov, sester, vseh drugih, ki na voljo dajejo svoj čas in energijo – pri čemer so situacije pogosto popolnoma nore, nekateri za svoje paciente vsak dan kršijo pravila. Če bi rekli, dovolj, delamo le v okviru svojih zadolžitev, bi se sistem v trenutku sesul.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Uvodnik
Premierki Alenki Bratušek velja nekaj priznati: v dveh mesecih ji je uspelo narediti iz države politično normalno državo. Na političnem prizorišču se marsikaj dogaja, a v bistvu so razmere normalne. Mir je. Kaj želimo reči s tem? Da ne glede na to, da v državi poteka politična dejavnost, z vsemi klasičnimi pretresi, ne moremo več govoriti o občutku izrednih razmer. In to je velika stvar. V resnici ta elementarni »v deželi je mir« ni seval iz vladnih dvorov že zelo dolgo, od časa pokojnega Janeza Drnovška.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Uvodnik
Grčija se počasi spreminja v državo zaprtih skupnosti. Prijatelji, vasi, družine se povezujejo, si delijo hrano, si delijo celo zdravila – zdravstveni sistem je namreč v razsulu. Oziroma je v razsulu tisto, kar je po vsem stiskanju ostalo od njega. Družba, sodobna grška družba, zamira, vzpostavljajo se stari, pretekli vzorci. In če se komu zdi to še vseeno vzdržno, velja ponavljati na primer, da je umrljivost dojenčkov porasla za 40 odstotkov. Zdravstveno stanje državljanov je bistveno slabše zaradi nedelujočega zdravstvenega sistema, zaradi slabše dostopnosti do storitev in seveda zaradi splošnih razmer. Ja, neumna politika trojke ima svoje mrtve.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Uvodnik
Theodor W. Adorno v izjemnem članku Freudovska teorija in struktura fašistične propagande (ponatis prevoda Rada Rihe iz leta 1981 je izšel v zadnjih Problemih) pravi: »Vodja zna uganiti duševne potrebe in želje tistih, ki so dovzetni za njegovo propagando, ker jim je duševno podoben, in to, kar ga od njih razlikuje, ni kaka superiornost, marveč sposobnost, da brez njihovih zavor izrazi tisto, kar je v njih latentno. Vodje so po pravilu oralni tipi s prisilo nenehnega govorjenja in zavajanja drugih. Videti je, da njihova slovita moč nad vodenimi temelji na tej njihovi oralnosti: jezik sam, izpraznjen racionalnega pomena, deluje pri njih magično in pospešuje arhaične regresije, ki zvedejo individue na člane množice.«
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Uvodnik
V žaru navdušenja nad razmeroma benignim poročilom evropske komisije o razmerah v Sloveniji sta premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer pohitela iz njega navajati priporočila. Katera? Ja, tista vendar, ki jih je komisiji predlagala vlada sama. To je pač igra: vlade sporočijo v bruseljske pisarne, kaj bi rade storile, vestni bruseljski administratorji to prepišejo v svoje poročilo, vlade pa nato iz Bruslja dobijo zapoved, kaj in zakaj morajo to storiti – namreč tisto, kar so že same nameravale. In če še malo bolj izstopimo iz tega vzhičenja nad poročilom – ker nam Bruselj ni poslal trojke (o tem sicer ni nihče razpravljal in nihče tega ni nameraval, vsaj v Bruslju o tem ne vedo nič): poročilo je zelo podobno vsem, ki smo jih dobili v preteklih letih. In ne, niso nam dali dodatnih štirih mesecev. Oktobra se pač zgolj naslednjič sestanejo in preverijo razmere, to je vse. Kakšne so dejanske razmere v Sloveniji, nam navsezadnje pove podatek, da smo izpadli iz evropskega programa za zaposlovanje mladih brezposelnih, ker nismo dosegli 30-odstotne brezposelnosti mladih. Mar nismo eden najhujših evropskih bolnikov?
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Ekonomija
Dr. Franjo Štiblar je ekonomist in pravnik na ljubljanski pravni fakulteti, ob tem pa deluje na vodilnem slovenskem ekonomskem inštitutu EIPF, od koder prihajata tudi dr. Jože Mencinger in mag. Velimir Bole. V zadnji izdaji njihovega mesečnika Gospodarska gibanja pa je objavil celovito analizo vladnih ukrepov. Glavna ugotovitev je, da so sistemske reforme sprejemljive, predvideni ukrepi ekonomske politike pa ne. Že četrta vlada namreč nadaljuje napačno usmeritev, ki se je začela leta 2004.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Uvodnik
V sredo je predsednica vlade Alenka Bratušek v Bruslju napovedala, da bo koalicija pod njenim vodstvom ne samo podprla vpis nepotrebnega fiskalnega pravila v ustavo, ampak da bo podprla uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015. Za to se je odločila v trenutku, ko še celo najbolj zategnjeni akterji v mednarodnih institucijah javno priznavajo, da je bilo osredotočanje na javni dolg in primanjkljaj v kriznem obdobju napaka, zaradi katere je marsikateri državi popolnoma pošla sapa, nekatere pa so danes prav zaradi tega klinično mrtve.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Uvodnik
Slavoj Žižek v besedilu Preprost pogum za odločanje pravi: »To, kar potrebujemo v zdajšnjih razmerah, je Margaret Thatcher levice: vodja, ki bi ponovil potezo Margaret Thatcher v nasprotni smeri in preoblikoval celotno področje predpostavk, skupnih današnjim političnim elitam vseh glavnih usmeritev.«
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Uvodnik
Te dni po družbenih omrežjih kroži zbirka napak in drobnih neumnosti, ki jih je otrokom v neznanju uspelo pustiti v svojih prvih šolskih spisih. Gre za stare stavke, iz nekega drugega časa, ki jih je danes nekdo potegnil na plano in objavil.
-
6. 5. 2013, 13:00 | Politika
Medtem ko se mediji v Sloveniji sprašujejo, ali se bo Janša udeležil zdaj enega zdaj drugega sestanka glede fiskalnega pravila in zbrano spremljajo njegove tvite, je slednji ves čas tega dogajanja na dopustu na Siciliji.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Uvodnik
Evropska centralna banka je pred dvema tednoma predstavila šokantne podatke o premoženju Evropejcev. Šokirani so bili zlasti Nemci, ki so se po vrednosti premoženja znašli na dnu evropske lestvice. Povprečno neto premoženje nemškega gospodinjstva tako znaša dobrih 50.000 evrov, povprečno neto premoženje slovenskega gospodinjstva na primer dobrih 100.000 evrov, francoskega 115.000 evrov, španskega 180.000 evrov. Članek, ki ga je o tej raziskavi pripravil nemški Der Spiegel, objavljamo v tej številki Mladine.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
S predsednico vlade mag. Alenko Bratušek o tem, ali niso ukrepi vlade malce preveč podobni ukrepom vlade Janeza Janše. O Zoranu Jankoviću in njunem razmerju – kdo je čigav kader in kakšen odnos ima do njegovih ugotovljenih mahinacij z občinskim denarjem. O tem, zakaj je Hillary Clinton njena vzornica. O tem, da vlada načrtuje uvedbo nepremičninskega davka. O tem, kako je sklicala direktorje vseh treh državnih bank in kaj jim je naročila. In seveda o protestih in protestniškem gibanju. Nič pa o čevljih in krilih. Ker tudi Pahorja in Janše, ko sta bila predsednika vlade, nismo spraševali ne o čevljih ne o hlačah.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Uvodnik
Jurij Gustinčič je pred kratkim v svoji kolumni opozoril na hecno – prijazno rečeno – značilnost Slovencev: da tujce vedno sprašujemo, kaj jim je bilo najbolj všeč v Sloveniji. Ni dvoma, da jim je bila Slovenija všeč. Misliti drugače, da morda Slovenija ni najlepša dežela na svetu, je malodane bogokletno.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Uvodnik
Tisti teden, ko si je predsednik republike kupil ribico Princeska I.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Uvodnik
Ko je v javnost prišlo vabilo predsednika državnega zbora Janka Vebra civilni družbi na pogovor o spremembah ustavnih določil o referendumu, se je zdelo, kot da gre za neslano šalo, za papir, ki ga je nekdo sfabriciral, da bi Vebra in sedanjo koalicijo postavil v skrajno zanikrno luč. A žal je šlo za resen in verodostojen dokument.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Uvodnik
Kot padec Janševe vlade v preteklih treh tednih ni vplival na nižji pribitek na slovenske obveznice, tako višji pribitek, ki ga Slovenija doživlja v teh dneh – in ki je nedvomno nevaren za državo in njeno stabilnost – nima nobene povezave z novo vlado Alenke Bratušek in njeno napovedano politiko. Je le odziv na medijske zapise, da je naslednja država, ki bi po Cipru lahko imela težave, Slovenija. A to je le prvi vidik. Drugi je veliko bolj resen.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Uvodnik
Je res, simbolno gledano, tako velika stvar, da je Slovenija dobila prvo predsednico vlade? Naj bo jasno: je. Pa čeprav ženska na položaju predsednice vlade ni dosežek, o katerem bi poročali na primer tuji mediji. Manj demokratične države in manj razvite demokracije so že imele predsednice vlad, v zgodovini pa je bilo tudi nemalo vladark. Enako velja za ženske na položaju predsednic uprav podjetij: v Sloveniji je bilo in je kar nekaj predsednic uprav močnih podjetij tudi zdaj. Mnogokrat se je položaj žensk v družbi zato izboljšal, nemalokrat samo začasno. Indija je zadosten dokaz.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
V Sloveniji je bila ta teden glavna velešampionka Tina Maze. Pa ne govorimo o medijih in javnosti. Bila je glavna skrb politike. Odhajajoči predsednik vlade Janez Janša je kot svoj osrednji dogodek tedna ovekovečil kosilo s Tino Maze in njeno ekipo, na primer. Predsednik republike Borut Pahor je obžaloval, ker je zaradi slovesnosti ob prevzemu pontifikata papeža Frančiška ni mogel sprejeti. Seveda je prav, da tudi politika takšni športnici izkaže, da jo ceni.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Uvodnik
Da ima Slovenija novo vlado, ne bo mogoče reči z gotovostjo, dokler ta ne bo dobila tudi potrditve v državnem zboru – zlasti glede na razdeljenost Državljanske liste in vse dosedanje zaplete –, ključno vprašanje pa ostaja odprto. Pa je preprosto: kdaj bodo volitve?
