Grega Repovž
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
V zadnjih tednih se kar vrstijo medsebojni napadi med vstajniki. Grobi, izključujoči. Glavna tarča so člani Društva slovenskih pisateljev, od javne tribune v Cankarjevem domu naprej. A ne samo oni. Med protestniki in njihovimi podporniki se pojavljajo žaljive oznake. »Kdo so ti starci, da bodo govorili v mojem imenu?« Starci? V čem pa se ta oznaka razlikuje od šovinistične oznake SDS, ki je Alenko Bratušek premerila po dolžini krila? Prvič se je to zgodilo, ko so televizije kot pobudnika protestov prepoznale Uroša Lubeja, urednika novomeškega portala Čuvar. »Kdo je ta, da si upa govoriti v našem imenu?« Pa spet: »Zakaj si je vzel Protestival pravico, da izbira govornike na protestih?« Nihče, ki le malo pogleda iz množice, ni dober. Pa to ni edino merilo izključevanja. »Nihče, ki je že bil v politiki, ne sme priti zraven, vsi so isti,« je slogan, ki se ves čas ponavlja. Je to družba, ki si jo želimo? Ker družbo, ki temelji na ekskluzivnosti in izključevanju, že imamo.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Uvodnik
Temeljni problem Slovenije in njenega izvijanja iz krize je, da v tej državi praktično ni več nacionalnega kapitala, ki bi lahko nastopal kot investitor. Ni (več) na primer družb, ki bi lahko nastopile kot kupci podjetij, ki jih banke danes poskušajo prodati, potem ko so deleži teh družb prešli v njihove roke ob nezmožnosti njihovih lastnikov, da bi odplačevali kredite. Drugače rečeno: Mercatorja v Sloveniji nihče ne more kupiti. Telekoma tudi ne. Nihče ne more kupiti Heliosa. Lahko ju le prodamo tujcem, tujim skladom. Nekateri bodo podjetja in proizvodnjo ohranili, nekateri bodo ohranili domače dobavitelje, drugi ne. Skoraj vsaka tovrstna prodaja je tvegana. Pa ne želimo reči, da so tuji lastniki slabi. Nikakor, le drugače sledijo svojim interesom – ker so njihovi interesi pač drugačni.
-
Dr. Slavoj Žižek v svoji zadnji v Sloveniji izdani knjigi Življenje v času konca citira Marxovo analizo zaostalosti Nemčije: »Doseči je treba, da bo dejanski pritisk še bolj tiščal – s tem da mu bo dodana zavest o pritisku, in da bo sramota še sramotnejša – da bo publicirana. Sleherno sfero nemške družbe moramo prikazati kot sramotni madež nemške družbe; te okamenele odnose je treba prisiliti k plesu s tem, da jim zapojemo njihovo lastno melodijo. Ljudstvo je treba naučiti groze pred samim seboj, da bi ga opogumili.« Temu Marxovemu citatu pa Žižek doda pomembna stavka: »Takšna je naša naloga danes, ko se soočamo z brezsramnim cinizmom sedanje globalne ureditve. Pri uresničevanju te naloge nas ne sme biti strah učenja od naših sovražnikov.«
-
V začetku januarja je ustavno sodišče zavrnilo za pretežni del prebivalstva nepomembno pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti. Pobudnica je izpodbijala zakonsko ureditev, ki izključuje samske ženske iz kroga upravičencev do zdravljenja neplodnosti in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Gre za znameniti zakon o OBMP in eno najkrivičnejših odločitev, kar jih je prebivalstvo sprejelo na referendumu, ko je z glasovanjem (oziroma neglasovanjem) ženskam brez partnerjev odvzelo pravico do oploditve le zato, ker so – samske. Slovenija je država grdih potez večine do manjšin, od izbrisanih naprej.
-
Tako nazadnjaške besede bi nas seveda morale neskončno zabavati. Kaj pa se lahko komentatorjem lepšega zgodi, kot da v ključnem dokumentu slovenske kulture na izpostavljenem mestu naletijo na tako čudovito neumnost? Lahko bi se lepo smehljali in zabavljali čez oblast. V nadaljevanju namreč piše tudi: »V kulturo prihaja vpliv t. i. subkultur, ki želijo biti alternativne in eksperimentalne, to zlasti prek novih oblik multimedijske umetnosti. S tem nastaja v slovenski kulturi spreplet tradicije in modernosti, spričo česar je tem bolj nujna vrednostna selekcija med tem, kar je zares izvirno in inovativno, in tistim, kar je epigonsko, prehodno in zanemarljivo.« Kako lahko to nastane na ministrstvu, ki se – resda med drugim – ukvarja s kulturo? Mar se ne bere kot izjava kakšne nazadnjaške verske sekte?
-
Slobodan Milošević konec osemdesetih let seveda ni sam organiziral shodov po Srbiji in Jugoslaviji. Bil je samo »povabljen« na ljudska zborovanja, je le prišel. Vljuden človek pač, pa si je vzel čas za ljudstvo. Glavni organizator je bil neznani, »neodvisni« mitingaš Miroslav Šolević, kosovski Srb. Ki je potem čez leta, leta 1999, v nekem intervjuju za revijo Vreme sicer razložil, da je bil res petkrat, šestkrat v tistem času pri »vođi« na srbskem cekaju, na Ušću, v IX. nadstropju. Šolević je imel opravičilo: »A samo jednom smo se sreli u četiri oka.«
-
Kaj je temeljno sporočilo uporne zime 2012/2013? Če bi združili vsa gesla in slogane, je sporočilo slovenske, politično ponovno aktivne javnosti preprosto: vrnite nam našo državo. In vendar pripadniki slovenskega političnega razreda tega temeljnega sporočila ne razumejo.
-
Le na prvi pogled so se v Sloveniji stvari začele premikati. Res je, vlada Janeza Janše je izgubila večino v državnem zboru. A to dejansko ničesar ne spreminja: iz vlade odhaja nekaj ministrov, ki jih bo predsednik vlade nadomestil z obstoječimi kot vršilci dolžnosti. V državnem zboru v tem trenutku ni nove večine. Ni niti večine, ki bi se – kar pričakuje pretežni del prebivalcev – strinjala, da morajo razpisati predčasne volitve. Vlada ima ne glede na izgubo večine v državnem zboru polna pooblastila, sprejet proračun za tekoče leto in popolnoma proste roke pri odločanju. In premiera Janeza Janšo, ki vse to dobro ve. Ki tudi ve, da je morda zadnjič na oblasti. Zato bo ta okrnjena vlada poskušala sprejeti veliko odločitev. Od zaposlovanja strankinih ljudi do prodaje državnega premoženja.
-
Čeprav dogodki v Sloveniji prehitevajo drug drugega in se zaradi zgodovinskosti trenutka zdi, da je danes dovoljen spregled nekaterih dvomljivih izjav in tudi dogodkov, ker so v velikem vretju videti nepomembni, se je vseeno nujno odzvati na to, kar počne vrh katoliške cerkve. Pa smo tega vajeni.
-
»Če je Janša nekoč napisal članek Mamula go home, mu mi zdaj vzklikamo Janša go home,« je bilo eno izmed protestniških gesel na Drugi vseslovenski vstaji na Trgu republike v Ljubljani.
-
Predsednik republike Borut Pahor se do danes ni jasno izrekel glede poročila protikorupcijske komisije. A ne pripisovati temu prevelikega pomena. Pahor se glede poročila ne izreče zato, ker se ne bi rad nikomur zameril. Nobenih globljih razlogov ni.
-
Mariborski protestniki so v sredo začeli na domu obiskovati mestne svetnike, ki ne želijo odstopiti s svojih funkcij. Sicer dostojanstveno, a so s tem prekršili temeljno načelo – stopili so v prostor zasebnega. Ta naj bi bil nedotakljiv. Lahko protestiramo proti politiku pred vlado, mestno hišo, parlamentom, a temeljno civilizacijsko pravilo je, da v njegov zasebni prostor ne stopimo. Lahko zoper njega protestiramo pred vlado, kričimo najostrejša gesla, a ko je na zasebni poti ali v prostoru zasebnosti (na svojem vrtu na primer), ima pravico do intime in dostojanstva. Vsak ima pravico do zasebnosti in do občutka varnosti – pa če ga kot javno osebo še tako preziramo. Celo nasilje v smislu metanja jajc in paradižnikov je v javnem prostoru nekako mogoče spregledati, a paradižnik, ki bi priletel v vrata zasebnega stanovanja, je hujši od vsake granitne kocke, ki prileti v stavbo parlamenta.
-
10. 1. 2013 | Uvodnik
Mariborski protestniki so v sredo začeli na domu obiskovati mestne svetnike, ki ne želijo odstopiti s svojih funkcij. Sicer dostojanstveno, a so s tem prekršili temeljno načelo – stopili so v prostor zasebnega. Ta naj bi bil nedotakljiv. Lahko protestiramo proti politiku pred vlado, mestno hišo, parlamentom, a temeljno civilizacijsko pravilo je, da v njegov zasebni prostor ne stopimo. Lahko zoper njega protestiramo pred vlado, kričimo najostrejša gesla, a ko je na zasebni poti ali v prostoru zasebnosti (na svojem vrtu na primer), ima pravico do intime in dostojanstva. Vsak ima pravico do zasebnosti in do občutka varnosti – pa če ga kot javno osebo še tako preziramo. Celo nasilje v smislu metanja jajc in paradižnikov je v javnem prostoru nekako mogoče spregledati, a paradižnik, ki bi priletel v vrata zasebnega stanovanja, je hujši od vsake granitne kocke, ki prileti v stavbo parlamenta.
-
Kdo danes protestira in podpira proteste? Kdo sestavlja teh 73 in več odstotkov, o katerih govorijo javnomnenjske raziskave? Nedvomno je to levo volilno telo. Absurd današnje politične krize, ki se kaže s protesti, besom in jezo, je, da ima dovolj sedanje politike liberalno in levo politično telo. Zoper se torej niso postavili tisti, ki so sedanjo oblast volili, temveč tisti, ki so volili ali levico ali pa so bili doslej kot volivci pasivni.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Uvodnik
V trenutku, ko so začeli jastrebi SDS na svetu RTV hvaliti izjemnost predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, je postalo sumljivo. Namreč, če kaj Janez Janša zna, zna ravnati s tipi, kot je dr. Petrič. Vsi pravi partijci so vedno znali prepoznati tovrstne tiče, ki so, ker so tako željni pohvale in pozornosti, s primerno obravnavo začutili potrebo slediti in brati misli vodje. Pa če je bila to jugoslovanska partija, Dimitrij Rupel ali pa Janez Janša.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Uvodnik
Državni svet na tajnem glasovanju ni potrdil mandata Francu Kanglerju, mariborskemu županu v odstopu. Svetniki so rekli, da je Kangler moralno sporna oseba, zato zanj ni prostora v državnem svetu. To sicer drži, a institut potrjevanja mandatov jim takšnega dejanja ne omogoča: mandata mu lahko ne bi potrdili, če bi obstajal dvom o pravilnosti postopka izvolitve. Vendar dvomov o pravilnosti njegove izvolitve za predstavnika lokalnih interesov iz Maribora ni: glasove je dobil v skladu s postopkom in dali so mu jih elektorji iz Štajerske.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Uvodnik
Zdi se, da Janez Janša morda še ne razume, kaj se v resnici dogaja. Če pa razume, potem je res dober učenec svoje prejšnje matične organizacije, namreč Zveze komunistov Slovenije. Tudi partija je leta 1989 vedela in razumela, da mora sestopiti z oblasti. In da je Janša ta teden sam omenil možnost predčasnih volitev, nakazuje, da se mu morda že svita, kako resne postajajo stvari v tej državi. Kako resno mu je začel narod groziti. Ne le njemu, pa vendar.
-
30. 11. 2012 | Politika
Zadnja napoved Mladine: Pahorju 64,9 odstotka, Türku 35,1 odstotka
Če bi bile volitve danes, bi Boruta Pahorja po naši zadnji projekciji podprlo 64,9 odstotkov anketiranih, Danila Türka pa 35,1 odstotka anketiranih. V zadnjih dneh dneh je agencija Ninamedia, ki izvaja anketo Mladine, povečala število dnevno opravljenih anket, tako so jih tudi danes opravili 200 in rezultat prišteli anketama predhodnih dveh dni.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Uvodnik
Da ima Slovenija danes take politike, se ni zgodilo samo od sebe. Franc Kangler je pokvarjen grobijan, rahlo ogaben, kratkih misli. Ampak tak je bil vedno. Kangler je le eden najmanj uglajenih, zato morda deluje celo malce drugačen od preostalih. A dejansko se prav nič bistveno ne razlikuje od njih. To so oni, to je slovenska politična elita. Večina na državni ravni je enakih. In večini javnost spregleduje njihove politične cenenosti, njihove goljufije, ki jih ob razkritju razglasijo za zarote, njihovo nastopaštvo, njihovo preračunljivost in populizme. Vsakič znova. Po celotnem političnem spektru.
-
29. 11. 2012 | Politika
Anketa Mladine: Stabilna podpora Pahorju
Če bi bile volitve danes, bi Boruta Pahorja po naši zadnji projekciji podprlo 65 odstotkov anketiranih, Danila Türka pa 35 odstotka anketiranih. V zadnjih dneh bo agencija Ninamedia kot vedno doslej povečala število dnevno opravljenih anket, tako so jih danes opravili 200 in rezultat prišteli anketama predhodnih dveh dni.
-
28. 11. 2012 | Politika
Anketa Mladine: Minimalni premiki, kaj pa Štajerska?
Če bi bile volitve danes, bi Boruta Pahorja po naši zadnji projekciji podprlo 61,2 odstotka anketiranih, Danila Türka pa 38,8 odstotka anketiranih. Glede na predhodne tri dni meritve se je podpora Pahorju spet zmanjšala, od začetka merjenja za več kot tri odstotne točke. Za prav toliko se je dvignila podpora Danilu Türku. Podpora Pahorju je močna, prednost velika, kljub temu pa prihaja do premikov, nanje morda vpliva opredeljevanje kandidatov do razraščajočih se nemirov v državi.
-
27. 11. 2012 | Politika
Anketa Mladine: Lahko protesti vplivajo na izid?
Če bi bile volitve danes, bi Boruta Pahorja po naši zadnji projekciji podprlo 62,4 odstotka anketiranih, Danila Türka pa 37,6 odstotka anketiranih. Glede na predhodne tri dni meritve se je sicer podpora Pahorju zmanjšala, a gre za dve odstotni točki, ki sta še vedno znotraj običajnega dnevnega odklona. Za prav toliko se je dvignila podpora Danilu Türku.
-
26. 11. 2012 | Politika
Anketa Mladine: spet merimo vsak dan!
Agencija Ninamedia in tednik Mladina spet merita javno mnenje. Tudi tokrat uporabljamo metodo tracking poll, ki je sicer v prvem krogu predsedniških volitev prvič v svoji zgodovini dala v primerjavi z dejanskim izidom netočno napoved. A glede na dejstvo, da smo s to metodo doslej vedno pravilno napovedali izid volitev, smo čas obema krogom izkoristili za preveritev metode in nekatere popravke.
-
25. 11. 2012 | Družba
Lani je tednik Mladina prvič izdal posebno izdajo Alternative. Bil je eksperiment, s katerim smo želeli ugotoviti, ali bi ljudje sprejeli revijo s tehtnimi in analitičnimi besedili, izdaja pa je postala velika uspešnica. Predstavitev letošnje izdaje, na katero smo povabili tudi avtorje, je bila v petek v klubu Cankarjevega doma.
-
23. 11. 2012 | Družba
Lani je tednik Mladina prvič izdal posebno izdajo Alternative. Bil je eksperiment, s katerim smo želeli ugotoviti, ali bi ljudje sprejeli revijo s tehtnimi in analitičnimi besedili, izdaja pa je postala velika uspešnica. Predstavitev letošnje izdaje, na katero smo povabili tudi avtorje, bo danes, 23. novembra, ob 12. uri v klubu Cankarjevega doma.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Uvodnik
Včasih velja pokukati v kakšno sosednjo državo ali pa si vsaj priklicati v spomin spodrsljaj kakšne druge – da se lahko sploh zaveš, kaj se dogaja v tvoji. S kakšno pravico pa smo se na primer Slovenci zabavali nad sodobno Madžarsko Viktorja Orbana, kjer drugače misleče preganjajo, odstavljajo direktorje gledališč in ustavno zapovedujejo zvestobo državi, ko pa smo pri nas prišli tako daleč, da policija v državnem zboru preverja pristnost podpisov poslancev – ne kogarkoli, temveč poslancev! –, pri čemer ti ves čas vztrajajo, da stojijo za tistimi podpisi?
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Uvodnik
Se iz Slovenije v resnici vidi Evropa? Ali so to sredo Slovenci videli v Lizbono, v Madrid, Barcelono, Rim in Genovo? So videli v Atene? So videli v Bruselj? Vsaj v London in Pariz? So Slovenci vsaj vedeli, da so po vsej Evropi, od Göteborga do Berlina, v državah, ki jih kriza ni tako prizadela, potekali tudi solidarnostni protesti?
-
9. 11. 2012 | Politika
Zadnja napoved: Türku 43,8 odstotka. Drugi krog bo tesen.
Zadni dan javnomnenjske raziskave tracking poll smo izvedli na povečanem vzorcu. Na podlagi danes narejenih 200 anket in 200 anket, ki smo jih izvedli v predhodnih dveh dneh, v agenciji Ninamedia in tedniku Mladina napovedujemo, da bo v prvem krogu Danilo Türk prejel 43,8 odstotka glasov, Borut Pahor mu bo sledil s 33,6 odstotka glasov, na zadnjem mestu pa bo Milan Zver z 22,6 odstotka glasov.
-
9. 11. 2012 | Politika
Mladina Tracking poll: Zadnja meritev in končna napoved danes ob 22.uri!
Tri dni pred volitvami se je začelo tisto, kar so doslej vedno znova pokazale kontinuirane raziskave javnega mnenja: premiki glasov. Tako se je zgodilo leta 2011, ko je zadnje štiri dni začela pridobivati Pozitivna Slovenija, enako je bilo na volitvah leta 2008 in tudi ob arbitražnem sporazumu. In kaj se dogaja zdaj? Predsedniški kandidat za drugi mandat na mestu predsednika Danilo Türk je začel utrjevati in celo povečevati volilno bazo, upad pa smo zaznali pri podpori Borutu Pahorju. Za napoved je še zgodaj, a ni mogoče izključiti zmage Danila Türka v prvem krogu, celo več: ni mogoče izključiti, da bi prišlo do sprememb v vrstnem redu. Bi lahko Milan Zver, ki ima skriti nabor volivcev, v nedeljo pristal na drugem mestu?
Dokočne odgovore bomo objavili danes ob 22. uri, dve uri pred začetkom volilnega molka. Danes bo agencija Ninamedia, ki izvaja našo meritev, k standardnemu številu anket (100 na dan) dodala še 200 dodatnih pogovorov z volivci. Vse to pa bomo obtežili s preteklimi dnevi meritev in tudi z izkušnjami, ki smo jih pridobili v preteklih letih tracking polla. Meritev, ki jo izvajata Mladina in Ninamedia, je namreč edini tracking poll, ki se izvaja že več let.
Zadnja meritev, ki smo jo opravili včeraj, združena z meritvama predhodnih dveh dni, je pokazala rast podpore Danilu Türku, ki je zrasel za 2,6 odstotka na 44,9 odstotkov. Obrat je nakazovala že meritev dan pred tem, a je njeno moč zmanjševal vpliv predhodnih dveh dni. Čemu pripisati rast? Prihaja do medsebojnega usklajevanja volivcev, zlasti mlajši volivci (študentje, dijaki) iščejo informacije pri starših in podobno. In če so manj poučeni volivci morda kot najprimernejšega kandidata videli televizičnega in vsečnega Boruta Pahorja, prijateljska in družinska posvetovanja seveda dajejo prednost resnemu in državniškemu Türk, čeprav se zdi malce oddaljen, celo vzvišen.
Borut Pahor je začel padati. Že tri meritve zapored pada. Tako je zdaj padel na najnižjo raven v 12 dneh, s 34,1 na 31,2 odstotka podpore. Večino njegove izgubljene podpore lahko pričakujemo pri Danilu Türku, del pa bi znal preiti tudi k Milanu Zveru. Kako je to mogoče? Opozoriti velja na volivce, ki pričakujejo predvsem bolj klen jezik, tiste, ki so na primer volili Zmaga Jelinčiča v prvem krogu zadnjih predsedniških volitev. Seveda pa to ne spreminja dejstva, da bi v drugem krogu ti volivci verjetno prešli k Pahorju, kar mu daje resne možnosti tudi za izvolitev.
In Milan Zver? Za zdaj ostaja razlika med Pahorjem in Zverom tako velika, da se bo v drugi krog skoraj zagotovo uvrstil Pahor. Zver ima zelo stabilno podporo tik pod 24 odstotki že več zaporednih meritev.
Se posebno je tokrat zanimiv interval možnega dosega posameznega kandidata. Danilo Türk v skladu z našo napovedjo lahko doseže od 39,2 odstotka glasov do največ 50,5. V najbolj optimistični verziji torej lahko zmaga že v prvem krogu. In čeprav Borut Pahor ima možnosti za zmago v drugem krogu, saj ga desni volivci razumejo kot slabo, a manj slabo možnost od Türka, v prvem krogu sploh ne more preseči 36,5 odstotka, torej ne doseže niti spodnjega praga Danila Türka. Pahor bo sicer po naši napovedi dobil najmanj 26 odstotkov glasov. In tu se kaže zanimiva kombinacija: manj kot bo dobil Pahor v prvem krogu, več bo verjetno dobil Milan Zver, ki lahko dobi od 19,1 do 28,8 odstotka glasov. Če bi torej Pahor dobil najmanj možnih glasov, Zver pa največ, bi se v drugi krog uvrstil Zver. In kaj to pomeni? Avtomatično zmago Danila Türka v drugem krogu. -
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Uvodnik
Predsednik parlamenta Gregor Virant in notranji minister Vinko Gorenak imata premalo zgodovinskega spomina, da bi vedela, kako in zakaj je padel bivši režim. No, prvi je bil sicer takrat še kar mlad, a vseeno bi pričakovali, da si je, saj je verjetno bil zavzet državljan, zapomnil ali pa se vsaj priučil.
