Grega Repovž
-
16. 11. 2013 | Mladina 46 | Uvodnik
Čeprav ni nobenega res oprijemljivega podatka, da bi bili Slovenci kaj bolj pokvarjeni od drugih narodov, da bi bolj kradli, se bolj izogibali plačevanju davkov itd., vse domače in mednarodne raziskave javnega mnenja zadnjih let izkazujejo javno prepričanje, da gre za eno najbolj pokvarjenih družb. Ne prepričanje tujine, prebivalci Slovenije verjamejo v to. Pa tega ne kažejo podatki o pregonu, kaznovanosti, odkritih kaznivih dejanjih, ki res končno lovijo evropsko povprečje – to kaže javno mnenje.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Uvodnik
Ko je ta teden evropska komisija objavila svojo oceno za Slovenijo za leti 2013 in 2014, je ta podatek v medijih zasedel neprimerno manj prostora in zbudil manj zanimanja kot na primer rušitev nezakonito zgrajene hiše v Bohinju. Tudi v zavest javnosti ni prišel. Letos naj bi se po ocenah Banke Slovenije, evropske komisije in državnega urada za makroekonomske analize slovenski BDP zmanjšal za 2,4 odstotka (če kot srednjo mero vzamemo oceno makroekonomskega urada).
-
31. 10. 2013 | Mladina 44 | Uvodnik
S prihajajočim poročilom o razmerah v državi se ne ukvarja le Slovenija, kot bi lahko sodili po poročilih slovenskih medijev. Ker v sredo, 6. novembra, tudi ne bo predstavljeno poročilo le za Slovenijo, ampak za vse države unije. Kakšno bo poročilo o Sloveniji, lahko napišemo že zdaj: spet bodo ocenili, da mora Slovenija vložiti več truda, da sanacija bank še ni izpeljana (ustavila pa jo je evropska komisija, to bodo pozabili dodati), da je treba izpeljati strožje reforme, ker reformna prizadevanja niso bila zadostna, poleg tega pa je Slovenija prepočasna pri privatizaciji svojih podjetij.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Uvodnik
Pri razpravi o uvedbi nepremičninskega davka se ves čas pozablja, da pomemben del ljudi uvedbe novega davka ne bo čutil, ker preprosto niso dovolj premožni, dovolj na srečni strani, da bi imeli svojo nepremičnino. Nimajo nepremičnin in prav nič ne kaže, da bodo kmalu prišli do njih. Revnejši, predvsem pa mlajši, ki jim je kriza lastno nepremičnino oddaljila v prihodnost. Nizko obdavčene nepremičnine pomenijo avtomatično neenakost, saj lastnike nepremičnin obstoječi sistem postavlja v ugodnejši položaj – ne glede na to, kako so do nepremičnine prišli.
-
19. 10. 2013 | Mladina 42 | Uvodnik
Leta 1992 je na stavbo stare pošte v Sarajevu neznani avtor napisal: »Ovo je Srbija!« Naslednji dan se je pojavil odgovor: »Budalo, ovo je pošta!« Zakaj navajamo ta zgodovinski grafit, sicer eden najbolj nazornih opisov vojn v Jugoslaviji? Včasih je treba z budnim očesom opazovati na prvi pogled marginalne pojave, v njih se lahko čez nekaj let skriva zgodovinska resnica, pa tudi ogledalo norosti in neumnosti. Prav zaradi preteklih izkušenj ni mogoče odmahniti z roko in ne jemati z vso resnostjo kraje razstave Socialdress – Moč ljudem v galeriji Alkatraz na Metelkovi. V tem dejanju se lahko kažejo znaki družbenih sprememb, zaostrovanja.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Uvodnik
Kaj je »trojka«? Trojka nastane tako, da se v Bruslju sestanejo premieri evropskih držav. Na rednem ali izrednem srečanju. Oni odločajo. Evropska komisija razpošlje vabila, Centralna banka je izvajalec, je zraven, odloča pa prav nič na tej ravni. Mednarodni denarni sklad še manj. Pripravijo poročila, odločajo pa premieri in tista dva svetovalca, ki ju imajo v povprečju ob sebi. Seveda imajo v rokah poročila različnih institucij, drži. A odločitev sprejemajo premieri, pri čemer v resnici nekateri, med njimi ena kanclerka, scenarij med kabineti velikih držav že vnaprej uskladijo.
-
5. 10. 2013 | Mladina 40 | Uvodnik
Ne gre podcenjevati namena Zorana Jankovića, da ponovno prevzame Pozitivno Slovenijo, tudi za ceno politične destabilizacije. Tega ne počne zaradi užaljenosti, zaradi ponosa. To počne iz golega preživetvenega nagona. Zoran Janković je pod pritiskom. Pod pritiskom je, ker je dolžnik, osebno in prek podjetij, v katerih tako ali drugače nastopa. Hkrati je pod pritiskom kriminalistične preiskave. Kar počne danes, počne zato, ker misli, da s tem pridobiva čas in manevrski prostor. Gre le še zanj osebno.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Uvodnik
Vlada do danes še ni pripravila predloga sprememb zakona o zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi začela postopek ukinjanja ene največjih anomalij v Sloveniji: navideznega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
-
21. 9. 2013 | Mladina 38 | Uvodnik
Predsednica vlade Alenka Bratušek je ta teden namignila, da se misli potegovati za položaj predsednice Pozitivne Slovenije. V trenutku, ko bo to storila tudi uradno in javno, bo zmagovalka v spopadu z ustanoviteljem stranke Zoranom Jankovićem. Ta jo je pred dvema mesecema izzval z napovedjo, da se bo, ker je nezadovoljen z njo in s smerjo, ki jo je ubrala vlada, skušal ponovno povzpeti na položaj predsednika stranke.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Bilo je pretekli teden, na enem izmed srečanj širšega kroga vodstva Pozitivne Slovenije. V stranki so ta trenutek odnosi zelo napeti. Bo Zoran Janković uresničil svojo grožnjo in kandidiral za predsednika stranke, bo s tem rušil vlado Alenke Bratušek? In kaj bo naredila ona? Se res ne bo soočila z njim na kongresu? Preigravali so vse možnosti in posledice, seveda je bil prisoten tudi Janković. Slednji igra svojo igro, namenov ne razkriva. A razprava je Alenko Bratušek vidno izčrpala, sedela je na videz nebogljena, naveličana, pravi sogovornik. Nato je rekla le, da ima vsega tega dovolj. Da ji vsega tega ne bi bilo ni treba. Sestanek je ostal brez zaključkov. Bratuškova pa tudi ni dobila jasne podpore svojih strankarskih sodelavcev. Pred Jankovićem si tega skoraj nihče ne upa narediti.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Uvodnik
Kriza je Slovenijo udarila v letu 2008. Minilo je že pet let. Če bi se v tem trenutku začelo popravljati, bi Slovenija z razmeroma močno gospodarsko rastjo potrebovala celo do deset let, da bi se vrnila na raven iz izhodiščnega leta. Stranski učinek krize, ki se zlasti v zadnjih letih krize posebno izpostavlja, je izguba kadrov na vseh ravneh družbe. Na eni strani je zelo izpostavljeno dejstvo, da mladi diplomanti v sicer najbolj iskanih poklicnih kategorijah (od zdravnikov do programerjev in raziskovalcev) v Sloveniji ne morejo dobiti več niti služb za določen čas, zaradi česar odhajajo v tujino, tam pa bo večina zelo verjetno ostala.
-
7. 9. 2013 | Mladina 36 | Uvodnik
Če te dni obiščete spletno stran Slovenske demokratske stranke, vas pozdravi napis Janša: Posnetek zaključne besede, Patria, 3. 6. 2013, ki se izmenjuje z drugim napisom Številne podpore predsedniku SDS Janezu Janši. Kako prepoznate nekoga, ki je v stiski, ker ve, da ga je nekaj polomil? Preveč počne. Preveč se trudi. Preveč se brani in brca. Tudi, ko je zatišje. Je ali preveč prijazen in uslužen ali pa preveč napadalen. In Janez Janša zadnji mesec brca, se repenči, rohni, jeza gre od povsod. Seveda je jasno, zakaj: te dni naj bi do naslovnika in v javnost prišel pisni odpravek sodbe v zadevi Patria. Doslej je z besedami sodnice, ki je vodjo opozicije obsodila na zaporno kazen, manipuliral v svojem slogu, tožilca pa zasmehoval in ga poskušal diskreditirati. A vsakič znova, ko pride kaj uradnega ali novega, mu zgodba spet malo razpade. Pisna sodba, kjer bodo dokazi našteti in razvidni, mu bo še bolj zmanjšala manevrski prostor za manipulacije v slogu, da ga obsojajo za dejanje ob neznanem času in na neznanem kraju.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Uvodnik
Dr. Jože Mencinger se je v zadnji številki Gospodarskih gibanj, mesečnika ekonomskega inštituta EIPF, lotil analize predlogov ukrepov, ki so jih na vlado naslovile menedžerske organizacije oziroma organizacije delodajalcev. Gre za dokument z naslovom »Kisik za gospodarstvo!«, pod njim pa so podpisane vse ključne organizacije, ki predstavljajo upravljavce kapitala v državi: gospodarska zbornica, obrtno-podjetniška zbornica, trgovinska zbornica, združenje delodajalcev, združenje Manager itd.
-
24. 8. 2013 | Mladina 34 | Uvodnik
Gašpar Gašpar Mišič je čudna, spolzka persona. Ne zbuja zaupanja, daje vtis mešetarja, balkanskega trgovca z vsem in z ničimer. In ko pravimo balkanski, v ta Balkan brez omejitev štejemo Slovenijo. Slovenija je del Balkana, sprejmimo že. Tujci, ki poslujejo na območju Balkana, izrazitih razlik ne zaznajo, naj se mi še tako trudimo in samoprepričujemo.
-
17. 8. 2013 | Mladina 33 | Uvodnik
Kot se je treba upreti vsakemu poskusu, ki današnje ideje o novem socializmu tlači v primerjave s slovenskim in jugoslovanskim socializmom, je treba enako trdo zavrniti tudi preveč romantične opise tistega socializma in samoupravljanja. Slovenski in jugoslovanski socializem nista bila dobra, niti na pol dobra politična sistema (namenoma ju razločujemo, pa čeprav morda četrt stoletja kasneje niti ne delujeta tako vsaksebi). Pri opisovanju tistega časa se zato velja držati kar opisov iz prav tistega časa.
-
10. 8. 2013 | Mladina 32 | Uvodnik
Če v neki državi oskrbovanci upokojenskih domov odpovedujejo pogodbe za bivanje, čeprav so nameravali tam ostati do konca svojega življenja, je to znak za alarm – ker je to enako grozno kot na primer lačni otroci v šolah. Seveda smo do otrok avtomatično bolj občutljivi. A star človek, ki je v domu upokojencev, je pogosto enako nebogljen kot otrok. Ne more delati, ne more priti do dodatnih dohodkov, v domu je zato, ker potrebuje pomoč in oskrbo. Starostniki seveda odhajajo zato, ker ne morejo več plačevati stroškov bivanja v domu.
-
3. 8. 2013 | Mladina 31 | Uvodnik
Preprosto ni dovolj, da bi se na papežev umik prvih mož slovenske cerkve, nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška, odzvali s ponovnim kazanjem s prstom na to institucijo. Seveda to ne pomeni, da ni vsega obsojanja vredno, da vodstvo slovenske cerkve ni zmoglo samo opraviti s svojimi zablodami preteklih let, od finančnih in političnih do čisto drobnih, moralnih. Naslajanje nad kaznijo, ki jo je izrekel papež – in ne kurija, ki le prihuljeno opazuje dogajanje – je preveč preprosta reakcija.
-
27. 7. 2013 | Mladina 30 | Uvodnik
Sodobna slovenska desnica ni nikoli zmogla samorefleksije. Oziroma drugače: vsi tisti, ki so po osamosvojitvi na desnici zmogli samorefleksijo delovanja lastnega političnega pola, so se prej ali slej znašli na levici ali pa so bili iz politične igre izločeni. Četudi so jih s konservativnimi volivci družila enaka načela in stališča, na desnici niso mogli obstati zaradi vojaške glave, ki jo ima slovenski desni pol.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Uvodnik
Evropski komisiji je treba priznati, da je vsaj v eni točki letos svoj prst usmerila v pravi problem: začela je govoriti o brezposelnosti kot o akutnem problemu Evrope. Za zdaj sicer še vedno izpostavlja predvsem brezposelnost mladih, ki seveda je akuten problem, velik tudi zato, ker generaciji za generacijo podira vseživljenjske cilje in možnosti. Pozna zaposlitev oziroma dolgoročna brezposelnost pomeni hkrati zamik pri ustvarjanju elementarnega premoženja in s tem tudi razmerij, odmika se jim upokojitev, odmika oziroma za vedno izmika spodobna pokojnina. Mladi ne samo, da bodo krizo plačali z dolgoletno brezposelnostjo na začetku svojega delovnega obdobja; znotraj sedanjih pokojninskih sistemov, ki predvidevajo od 40 do 45 let delovne dobe, bodo zaradi tistega, kar se jim dogaja danes, prikrajšani za spodobno starost.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Uvodnik
Starosta slovenskega prava in človekovih pravic dr. Ljubo Bavcon je nedavno v nekem polzasebnem dopisovanju o prihodnosti Slovenije zapisal nekaj trdih resnic. Citate objavljamo z njegovim izrecnim dovoljenjem.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Uvodnik
Slovenija je v svoji novejši zgodovini doživela štiri procese, ki so prinesli temeljno prerazporeditev premoženja. Vsakič je skupina ljudi z vplivom na politiko izredno obogatela.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Uvodnik
Kdor se je zadnje čase srečal z zdravstvenim sistemom, ve, da ima ta težave. Težave so seveda premila beseda. V resnici bolnišnice in zdravstveni domovi vsak dan le zvozijo – in povsod so dan za dnem na tem, da se jim nekje zalomi. Sliši se patetično: ampak na koncu gre za odločitev zdravnic, zdravnikov, sester, vseh drugih, ki na voljo dajejo svoj čas in energijo – pri čemer so situacije pogosto popolnoma nore, nekateri za svoje paciente vsak dan kršijo pravila. Če bi rekli, dovolj, delamo le v okviru svojih zadolžitev, bi se sistem v trenutku sesul.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Uvodnik
Premierki Alenki Bratušek velja nekaj priznati: v dveh mesecih ji je uspelo narediti iz države politično normalno državo. Na političnem prizorišču se marsikaj dogaja, a v bistvu so razmere normalne. Mir je. Kaj želimo reči s tem? Da ne glede na to, da v državi poteka politična dejavnost, z vsemi klasičnimi pretresi, ne moremo več govoriti o občutku izrednih razmer. In to je velika stvar. V resnici ta elementarni »v deželi je mir« ni seval iz vladnih dvorov že zelo dolgo, od časa pokojnega Janeza Drnovška.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Uvodnik
Grčija se počasi spreminja v državo zaprtih skupnosti. Prijatelji, vasi, družine se povezujejo, si delijo hrano, si delijo celo zdravila – zdravstveni sistem je namreč v razsulu. Oziroma je v razsulu tisto, kar je po vsem stiskanju ostalo od njega. Družba, sodobna grška družba, zamira, vzpostavljajo se stari, pretekli vzorci. In če se komu zdi to še vseeno vzdržno, velja ponavljati na primer, da je umrljivost dojenčkov porasla za 40 odstotkov. Zdravstveno stanje državljanov je bistveno slabše zaradi nedelujočega zdravstvenega sistema, zaradi slabše dostopnosti do storitev in seveda zaradi splošnih razmer. Ja, neumna politika trojke ima svoje mrtve.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Uvodnik
Theodor W. Adorno v izjemnem članku Freudovska teorija in struktura fašistične propagande (ponatis prevoda Rada Rihe iz leta 1981 je izšel v zadnjih Problemih) pravi: »Vodja zna uganiti duševne potrebe in želje tistih, ki so dovzetni za njegovo propagando, ker jim je duševno podoben, in to, kar ga od njih razlikuje, ni kaka superiornost, marveč sposobnost, da brez njihovih zavor izrazi tisto, kar je v njih latentno. Vodje so po pravilu oralni tipi s prisilo nenehnega govorjenja in zavajanja drugih. Videti je, da njihova slovita moč nad vodenimi temelji na tej njihovi oralnosti: jezik sam, izpraznjen racionalnega pomena, deluje pri njih magično in pospešuje arhaične regresije, ki zvedejo individue na člane množice.«
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Uvodnik
V žaru navdušenja nad razmeroma benignim poročilom evropske komisije o razmerah v Sloveniji sta premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer pohitela iz njega navajati priporočila. Katera? Ja, tista vendar, ki jih je komisiji predlagala vlada sama. To je pač igra: vlade sporočijo v bruseljske pisarne, kaj bi rade storile, vestni bruseljski administratorji to prepišejo v svoje poročilo, vlade pa nato iz Bruslja dobijo zapoved, kaj in zakaj morajo to storiti – namreč tisto, kar so že same nameravale. In če še malo bolj izstopimo iz tega vzhičenja nad poročilom – ker nam Bruselj ni poslal trojke (o tem sicer ni nihče razpravljal in nihče tega ni nameraval, vsaj v Bruslju o tem ne vedo nič): poročilo je zelo podobno vsem, ki smo jih dobili v preteklih letih. In ne, niso nam dali dodatnih štirih mesecev. Oktobra se pač zgolj naslednjič sestanejo in preverijo razmere, to je vse. Kakšne so dejanske razmere v Sloveniji, nam navsezadnje pove podatek, da smo izpadli iz evropskega programa za zaposlovanje mladih brezposelnih, ker nismo dosegli 30-odstotne brezposelnosti mladih. Mar nismo eden najhujših evropskih bolnikov?
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Ekonomija
Dr. Franjo Štiblar je ekonomist in pravnik na ljubljanski pravni fakulteti, ob tem pa deluje na vodilnem slovenskem ekonomskem inštitutu EIPF, od koder prihajata tudi dr. Jože Mencinger in mag. Velimir Bole. V zadnji izdaji njihovega mesečnika Gospodarska gibanja pa je objavil celovito analizo vladnih ukrepov. Glavna ugotovitev je, da so sistemske reforme sprejemljive, predvideni ukrepi ekonomske politike pa ne. Že četrta vlada namreč nadaljuje napačno usmeritev, ki se je začela leta 2004.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Uvodnik
V sredo je predsednica vlade Alenka Bratušek v Bruslju napovedala, da bo koalicija pod njenim vodstvom ne samo podprla vpis nepotrebnega fiskalnega pravila v ustavo, ampak da bo podprla uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015. Za to se je odločila v trenutku, ko še celo najbolj zategnjeni akterji v mednarodnih institucijah javno priznavajo, da je bilo osredotočanje na javni dolg in primanjkljaj v kriznem obdobju napaka, zaradi katere je marsikateri državi popolnoma pošla sapa, nekatere pa so danes prav zaradi tega klinično mrtve.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Uvodnik
Slavoj Žižek v besedilu Preprost pogum za odločanje pravi: »To, kar potrebujemo v zdajšnjih razmerah, je Margaret Thatcher levice: vodja, ki bi ponovil potezo Margaret Thatcher v nasprotni smeri in preoblikoval celotno področje predpostavk, skupnih današnjim političnim elitam vseh glavnih usmeritev.«
