
Grega Repovž
-
Zdaj ni več nobenega dvoma: Janez Janša se je odločil, da bo izvedel veliko čistko. Pa ne mislimo kadrovsko čistko (tudi to seveda), ampak čistko v glavah in spominu. Tega ne trdimo zaradi izganjanja praporov in obscene proslave. Tudi ne zaradi izgona narodnega heroja Franca Rozmana Staneta s pročelja vojašnice v ljubljanskih Mostah.
-
Primitivizem je, če se delaš norca iz borcev druge svetovne vojne in njihove prapore iz tistega časa označuješ kot zločinske in agresorske. Izživljati se nad temi starčki, ki so nedvomno opravili veliko delo v drugi svetovni vojni, je ravnanje strahopetca. To počnejo šleve. Ti borci niso nobeni komunisti. Janša, naš pohodnik v Jajce in po vseh močnih funkcijah v partijskih organizacijah, je v komunizem verjel, ko je imela velika večina naroda do njega mnogo, mnogo distance. Ta lov na zločinske komuniste je res že patetičen in ubog.
-
Državnemu sekretarju Zornu moramo biti globoko hvaležni. V današnjih, recimo pretežno demokratičnih časih je namreč težko mlajšim razlagati, kaj je bil problem nekdanjih partijskih aparatčikov in kakšni tipi so to bili – predvsem pa, kakšen je bil njihov način razmišljanja. A zdaj si ga lahko ogledajo v živo.
-
»Najprimernejša rešitev bi bila, če se terjatve banke konvertirajo v lastniške deleže in tako iztisnejo obstoječi lastniki. Zatajila je NLB.« — Predsednik Državljanske liste Gregor Virant, 6. 6. 2012, dan po vložitvi stečajnega predloga za družbo Primorje
Gregor Virant ima seveda prav. Govori pa tisto, kar Zoran Janković ponavlja že mesece. Ampak Zoran Janković je zagovornik nacionalnega interesa, že ne more imeti prav, kajne? -
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je pretekli teden v vse šole in druge izobraževalne ustanove poslalo okrožnico, v kateri je ravnatelje (prek njih pa učitelje) zelo trdo opozorilo, da naj razmislijo, preden se udeležijo letnega zbora članov Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ), ki bo potekalo v enem izmed krajev 25. maja s štafeto mladosti, spomini na Jugoslavijo ter spomini na »dobre stare čase« in Tita.
-
Konec preteklega tedna so v javnost spet prišli podatki o poslovanju družine Janković. Pretežno gre za znane podatke, nekoliko okrepljene z novimi, pa tudi z dejstvom, da vse več organov formalno preiskuje poslovanje Jankovićeve družine in da se njegov status človeka, ki ga preiskujejo zaradi prestopkov, tudi formalno utrjuje.
-
V svojem govoru ob predstavitvi zakona o uravnoteženju javnih financ je premier Janez Janša figurativno pokazal na vrste čakajočih na delovno dovoljenje pred nemškim konzulatom v Ljubljani. Veste, zakaj so tam vrste? Ker mi nismo naredili trga dela dovolj prožnega, nam je razkril kruto resnico.
-
Na prvi pogled se zdi, da je vlada briljantno izpeljala pogajanja o varčevalnih ukrepih: najprej je s svojimi predlogi pripeljala javni sektor, sindikate in tudi pretežni del državljanov na konec z živci, nato popustila in s tem naredila varčevalni paket sprejemljiv. Še več: zdi se, da ji je uspelo z enim paketnim zakonom urediti vse tisto, kar je prejšnja vlada poskušala narediti z eno za drugo padlo reformo.
-
Da je Janez Janša danes predsednik slovenske vlade, Slovenija pa sredi ostre družbene preobrazbe, oblečene v protikrizne ukrepe, je posledica odločitev in ravnanj treh ljudi in njihovih najbližjih sodelavcev. Gregorja Golobiča, Katarine Kresal in Boruta Pahorja.
-
Socialni dialog med vlado, delojemalci in delodajalci je normalen demokratičen proces. Čeprav sedanja vlada poskuša vzbujati vtis, da je v slabšem položaju kot druge v Evropi, da se sooča z izredno nepopustljivimi in močnimi sindikati, je treba resnici na ljubo priznati, da so slovenski sindikati, vključno s svojimi centralami, v primerjavi s sindikati po razvitejših evropskih državah razmeroma šibki. Omejeni so tako finančno kot tudi zakonsko.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Politika
Kulture neke države ni mogoče preprosto spremeniti. Kultura je tudi v tej državi tako kot v drugih evropskih državah levo liberalna. Kultura počne, kar hoče in kar misli. A kdor hoče imeti državo pod nadzorom, mora prevladati nad razmišljanjem ljudi. Prav za to gre te dni v tej državi. Gre za boj za način razmišljanja.
-
Ko se politiki tako poenotijo, kot so se slovenski glede uvedbe zlatega fiskalnega pravila v ustavo, je treba biti načelno a priori sumničav. Lahko gre za res iskren dogovor v korist državljanov. Lahko pa gre za dogovor političnega razreda, ki je v nasprotju z interesi državljanov.
-
»Zakaj se je Vlada Republike Slovenije odločila za škodljivo politiko previsokih trošarin, s katero zaradi previsokih cen goriv v Sloveniji odvrača turiste v tranzitu in druge tujce od nakupov goriv pri nas ter hkrati na ta način dodatno obremenjuje ter izčrpava slovenske državljane in uničuje slovensko gospodarstvo?«
-
Ker ona dela ali Reševanje iz krize brez tvitanja
Danes se malokdo spomni, kako se je pred tremi leti lomil nemški koncern Opel. Tovarna je bila na tleh, kot hčerinska družba ameriškega giganta pa naprodaj. Odpuščanje, zapiranje, razprodaja, konec. Slabe poslovne odločitve, komu mar, 8000 ljudi takoj na cesto ... A je nogo med vrata vtaknila kanclerka Angela Merkel. Rekla je: ne. Zagrozila Američanom in bankam. In nato se je njena vlada sistematično lotila reševanja tega zasebnega podjetja. Šefi zasebnih bank so hodili k Merklovi. Noben neoliberalni cepec ni kričal, da to ni delo vlade. Ja, Merklova je tudi zamrznila kakšno pravico, a previdno. Predvsem pa je reševala.
-
Dokončno so v Evropi v demokratičnost režima madžarskega premiera Viktorja Orbana nehali verjeti, ko se je z napovedjo spremembe ustavnega položaja spravil nad neodvisno nacionalno banko. Dovolj je bila že napoved, pa so bili vsi zgroženi – ker se tako do nacionalne banke pač v resnih državah ne vede. Ker se že s tem povzroča ogromna škoda pomembnemu regulatorju. Seveda so bili vsi šokirani, ko je Orban za uvod v svojo vladavino »naskočil« kulturo in intelektualce, a da so stvari resne, je postalo jasno šele z »okupacijo« nacionalne banke.
-
Mesije vsepovsod: Oko vidi, kar oko želi videti
Rado Pezdir je prejšnji teden razkril tisto, o čemer mediji poročajo že okoli 20 let. O tem je bilo napisanih res nešteto člankov, organiziranih nešteto konferenc, zaradi tega smo ustanovili protikorupcijsko komisijo, pa sprejeli zakon o lobiranju itd. Da se to dogaja – o tem ne dvomi nihče. In razen tistih, ki to počnejo, nihče ne misli, da je to prav.
-
Razprava o družinskem zakoniku, pri kateri se govori predvsem o pravicah gejev, v resnici ni razprava o pravicah gejev, zapisanih v zakoniku. Bolj osnovna je: je razprava o tem, koga geji motijo in koga ne. Drugo je sprenevedanje.
-
Kot je Zoran Janković v resnici napovedal pred volitvami, a takrat je šlo pač za državne volitve, za tisti trenutek, zato je bilo večini vseeno, kaj napoveduje za primer neuspeha, se po neuspelem naskoku na državno oblast vrača na položaj župana prestolnice. Zelo verjetno bo izvoljen.
-
Da bi danes razumeli, zakaj je bilo za Janeza Janšo tako pomembno, da dobi roko nad tožilstvom njegova stranka oziroma eden najbolj zvestih in slepo vdanih vojščakov Vinko Gorenak (in to z butalsko neumnim prenosom na ministrstvo za notranje zadeve, ki ga nihče ne zna pojasniti), je treba brati poročila z Dunaja.
-
Bankrot Grčije: Tisti trenutek
Evropski voditelji so prešli psihološko mejo, ko o bankrotu Grčije ni bilo dovoljeno govoriti. Nenadoma, iz dneva v dan, bankrot postaja verjetnejša možnost.
-
Omikanega človeka ne prepoznamo po tem, da globoko ceni kulturo in umetnost. Raven ga dela omikanega. In na drugi strani: nič bolj ne jezi neomikanega človeka kot prav kultura. Kultura je njegov vir negotovosti, je svet, v katerega si vstopnice ne more kupiti – ker si vstopa ni mogoče zagotoviti z nakupom iPada ali z bleščečim belim džipom. Lahko prehodi vse galerije sveta, obišče zvezdniške predstave, pa ne vstopi v ta svet. Lahko celo občuduje, a to je tuje, dolžnostno občudovanje.
-
Volitve so mimo, oblast je za prihodnja štiri leta prevzel Janez Janša. Levica je glede na položaj pred volitvami - zvozila. Izgubila je pet poslanskih mest, SD, Zares in LDS so jih imeli 43, danes jih imata PS in SD 38. PS je na volitvah zmagala, levica pa je volitve izgubila. Brez Zorana Jankovića bi bil poraz grozljiv, saj nobeden od dotedanjih voditeljev ni zmogel motivirati volilnega telesa. In le privid je, da je kateri izmed poražencev te volitve preživel. Je pa res, da Borut Pahor rad živi v prividih.
-
Grega Repovž | foto: Borut Peterlin
Svetlana Makarovič: »Če rečem sovraštvo, pomeni to sovraštvo.«
Sedela sva v kuhinji v njenem malem ljubljanskem stanovanju. Zelo skromno bivališče je to, prijetno, a skromno. Stara električna peč je brnela, zunaj pa je sijalo sonce. Sedela sva v njeni kuhinji, kadila in se čudila tistemu svetu tam zunaj. Najina tema je bila neumna. Že deset dni jo napadajo, ker je v intervjuju za Siolov portal rekla, da sovraži RKC. Oglasili so se seveda na desni, a tudi sirene na levi so zakričale: ne, besede sovražiti pa tudi Svetlana Makarovič ne sme uporabiti! Ni primerno! To je sovražni govor!
-
Čeprav je kronanje koalicijske pogodbe zasenčilo nastop predsednika republike Danila Türka, se je treba ustaviti ob njegovi odločitvi, da ne bo niti formalno predlagal Janeza Janše za mandatarja za sestavo vlade. To vseeno, torej kljub vsemu, kar Janša je in predstavlja, ni bila lahka odločitev. S tem je predsednik republike dal jasno sporočilo tako volivcem kot tudi mednarodni javnosti. Janši pa je vzel pomemben del legitimnosti. Sporočil je, da bo sicer imenovanje Janše za mandatarja legalno, vendar pa je nanj položil trdo senco.
-
Predsednikova poteza: Čista in predvsem čistilna
Nobenega dvoma ni, da predsednik republike Danilo Türk s predlogom, naj stranke za naslednjega slovenskega predsednika vlade imenujejo Marka Voljča kot nekoga tretjega, ki ni ne Janković ne Janša, misli resno. Türk preprosto ni človek, ki bi bil zmožen dajati takšne predloge zgolj zato, da bi se na primer zavaroval pred politično kritiko.
-
Marjan Podobnik je imel problem. Bil je december 1996, volitve so bile mimo, na volitvah je sicer zmagala LDS Janeza Drnovška, a je leva koalicija LDS, ZLSD in DeSUS skupaj zbrala le 43 glasov, skupaj s poslancema manjšine jih je imela 45. A to ni bil problem Marjana Podobnika. Podobnikova SLS je imela namreč z 19 poslanci največjo poslansko skupino na desnici. Njegova stranka je bila druga največja v parlamentu, hkrati pa je imela skupaj s SDS Janeza Janše in SKD Lojzeta Peterleta 45 poslancev. Podobnik je mislil, da lahko tudi on postane premier.
-
Nove vloge: Kdo bo premier in kdo opozicijski voditelj
Ni treba biti moder, da bi vedeli, kaj bomo dobili v naslednjih tednih v Sloveniji. Vlado. Načelno to velja pozdraviti. Že od konca lanskega poletja imamo namreč le vlado, ki opravlja tekoče posle, oziroma slabo polovico normalne vladne ekipe. In priznajmo ji: zelo dobro je funkcionirala. V resnici že dolgo nismo imeli tako mirno in spokojno delujoče vlade. Ministri in državni sekretarji so delali, Pahor pa ni prirejal svojih hokuspokus tiskovnih konferenc. Zgled vlade.
-
Slovenija ima res smolo, z ameriškimi veleposlaniki namreč. Američanom uspe v to državo vedno znova poslati neke runklje. Si res nihče malce širšega pogleda na svet ne želi priti sem? Kako si drzne sedanji veleposlanik Joseph Mussomeli klicati predsednike strank in pošiljati svoje sle okoli, da bi sporočali, kakšno koalicijo si želi, še več – celo javno govoriti, da bi on kar malo posredoval?
-
Predlagati neznano, politično analfabetko Mašo Kociper za predsednico državnega zbora je žalitev za volivce in za parlamentarizem. Že zato je Zoran Janković moral dobiti klofuto v državnem zboru. Parlament je treba spoštovati.
-
Sadovi časa: Slovenija je poslala v kot svojega prvega populista.
Zdaj že lahko rečemo: Janezu Janši zadnji populistični udar ni uspel. Nacije ni prepričal o zaroti »južnjakov«. Nasprotno, učinkoval je kot politični ekstremist najcenejše vrste, njegovi izračuni o »novih državljanih« pa kot cenena manipulacija. In dobil je trd odgovor. Ne le da so ta teden še vrhunski pravniki hodili v najeminentnejše oddaje v trenirkah, da bi s tem dejanjem – se bi sploh lahko bolj norčevali iz njega? – pokazali, kaj si mislijo o njegovih tezah. Po betici jih je dobil od vsepovsod: še s twitterja.