![Grega Repovž](/media/osebe/avtorji/__120/repovz_1.png)
Grega Repovž
-
Pred letom ali dvema so na enem izmed poljudnoznanstvenih televizijskih kanalov predvajali dokumentarni film o čustvovanju živali (žal spomin ne pomni ne naslova ne kanala). Kako se na primer odzovejo, ko jih iz hlevov »zapeljejo« v tovornjake. Živali so namreč, kako človeško, tudi radovedne. In ta radovednost jih nemalokrat pripravi do tega, da same odkorakajo na tovornjak.
-
Pipištumf in nizozemska čebula
Slovenci smo ujeti v neke svoje resnice, ki z dejstvi nimajo veliko skupnega, nam pa uspešno gradijo lažne frustracije, pri čemer smo pripravljeni nasesti vsakomur, ki je pripravljen te frustracije še poglabljati.
-
Naj spomnimo na uvodnik Grege Repovža, napisan oktobra lani o krčenju ministrstev
Pa se začenja volilna tekma!
-
Borut Pahor ima seveda prav. V tem trenutku so novi obrazi in nove liste le nekakšen privid, obet, da bi lahko bilo zgolj z novimi ljudmi v politiki vse drugače. In nacija si po dveh slabih vladah zelo želi kaj obetavnega.
-
Petega decembra, dan po volitvah, bo bojna sekira med Janezom Janšo in Gregorjem Virantom zakopana. Zato je razprava o tem, ali sta se Virant in Janša res sprla ali pa gre za predstavo, ki naj bi zavedla volivce, popolnoma nepomembna. Ne dajmo se ji zapeljati, naj je še tako mikavna.
-
Ustavno sodišče je ta teden postavilo nov mejnik, kar zadeva človekove pravice v Sloveniji. Ne moreš poimenovati ulice po diktatorju, pa čeprav je med njegovimi deli mogoče najti tudi tako veliko dejanje, kot je organizacija partizanstva. A s tem, ko je ustavno sodišče razglasilo poimenovanje ulice za poseg v človekove pravice, je samo postavilo standard, kaj so človekove pravice. Poseg v človekove pravice je od te odločbe že dejanje, ki zgolj zbuja občutek prizadetosti v skupini prebivalstva.
-
Tudi v ZDA se jim to dogaja. Namreč: ko nastane neka nova pobuda, ki na svoj način artikulira kritiko in dvom o obstoječem političnem in gospodarskem sistemu, se nemudoma med siceršnjimi somišljeniki pojavi skepsa do tega novega gibanja. Vsi smo proti, a tisti, ki to izrazi javno, ni nikoli pravi. In če je že morda pravi, pa tega, kar pove, ne pove na pravi način. Ali pa seslja. Ali pa je kosmat, z brado pa ne moreš biti alternativa. Ali pa kadi. Ni organizator. Ni sistematičen. Nima karizme. Ali pa mu je ime Manca Košir.
-
Načelno v življenju in sistemih velja, da imajo vedno vsaj neko temeljno logiko in smisel. S tem ne trdimo, da ta logika, ko jo preizkusi realnost, tudi vedno deluje; nasprotno, pogosto se izkaže za napačno, delno uresničljivo, zgrešeno. A načeloma človek ne deluje le sledeč svojim trenutnim vzgibom in čustvom, ampak z vsaj nekaj elementarnega razmisleka, analiziranja morebitnih posledic in z upoštevanjem preteklih podobnih ali enakih situacij.
-
Prepričanje, da je treba prevzeti oblast, jo odvzeti sedanjim strukturam, je zasedlo javni prostor. Danes je tistih, ki v različnih anketah napovedujejo, da bodo na volitvah volili neko drugo stranko, več kot tistih, ki bi volitve abstinirali. Z drugimi besedami: volilno telo se je začelo prebujati. Prepričanje, da ni mogoče razbiti okvirja, ki ga določajo današnje stranke, se je omajalo. Ideologije, ki so do zdaj zadrževale ljudstvo v prepričanju, da je edina rešitev ta politična struktura, nimajo več dosedanje moči. Je mogoče.
-
Ta teden se lahko odvetniku Janeza Janše Franciju Matozu smeji. Uspelo mu je, kar je načrtoval. Osmešil je sodišče in osmešil je tožilstvo. Ne sam, zlasti so mu pri tem pomagali novinarji, še posebej tisti iz elektronskih medijev.
-
V nasprotju z Janezom Janšo Angela Merkel nikoli ni bila članica vzhodnonemške komunistične partije, ni izšolana socialistična obramboslovka in ni bila funkcionarka komunistične mladine v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Bila je le nekakšna vzhodnonemška pionirka. A ne gre obsojati ubogega Janeza Janše. Janeza Janšo so v vse našteto v času komunizma v Jugoslaviji namreč prisilili.
-
Spomladi leta 1994 v zahodni Evropi niso mogli razumeti, kaj se dogaja v komaj rojenih demokracijah na vzhodu. Kot po tekočem traku so namreč v eni državi za drugo na volitvah zmagovali reformirani komunisti. Začelo se je na Poljskem, to je bil prvi šok, jeseni 1993 so zmagali komunisti. Nato se je ponovilo v Latviji in Litvi, potem so aprila 1994 zmagali nekdanji komunisti še v Ukrajini, maja pa še bolj radikalno na Madžarskem. V Sloveniji se je zaradi predčasnih volitev kot posledici ustanovitve države to zgodilo celo že jeseni 1992. In na zahodu so te premike težko razumeli. Si želijo vzhodnjaki nazaj komunizem?
-
Ko so se v zadnjih tednih v krogih levice ponovno začele pojavljati ideje, da pa morda le gre preigrati ime Zoran Janković pri iskanju izhoda iz koalicijske, vladne in nenazadnje kar krize slovenske levice v celoti, se je to na prvi pogled zdelo popolnoma nemogoča ideja. Kot zadnja, brezizhodna ideja. Pa je res?
-
Zdaj res ni več nobene druge možnosti: po odstopu Katarine Kresal ima Borut Pahor pred sabo le še eno nalogo: da izpelje dogovor o datumu predčasnih volitev. Seveda se lahko na tem mestu spustimo v razmišljanje, kateri datum bi bil najbolj modro izbran. A raje dvignimo roke od tega početja; Borut Pahor bo tako in tako izbral najmanj primernega.
-
Morda se zdi čudno, a Slovencem Breivika ni treba brati. Ker Breivika Slovenci živimo. Vkuhani smo v sovraštvo tako globoko, da ga niti ne prepoznamo več. Slovenija je Breivik, njegov čvek, kot ga preprosto označuje dr. Mastnak, je slovenska stvarnost; je slovenski parlament, je slovenska literatura, je slovenska publicistika, je slovenska gostilniška in prijateljska debata. Svet domnevno preprostih resnic, dejansko pa odkritega fašizma. Tako je odkrit, da se zdi normalen. Tako kot se zdi, da so sovražne besede del političnega nastopanja, del normalnosti. Pa niso.
-
Nekdanji in že za morebitno prihodnjo vlado oklicani minister za javno upravo Gregor Virant bi moral ob branju avstrijske obtožnice zoper kriminalce, sicer svoje politične prijatelje, s katerimi je sedel v eni vladi in namerava sedeti tudi v prihodnji, če bo do nje prišlo, močno zastriči z obema ušesoma. Tam v Avstriji v zasebni banki namreč sedi res vesten uslužbenec, ki je nemudoma opazil kriminalno družbo, ki je poskušala v zakonite bančne poti denarja stisniti več sto tisoč evrov provizij. Lahko bi ga obiskal v Lipnici in mu čestital, na primer. A malo verjetno je, da si gospod Emil Czernetz želi Virantove čestitke. Virant pač ves čas stoji ob strani tistim domnevnim kriminalcem, katerih rabuko je Czernetz prijavil šefom, ti pa kriminalistom. Ni izključeno, da bi Czernetz to Virantovo dejanje razumel kot grožnjo in jo prijavil policiji.
-
Mnogo truda je bilo že vloženega v razumevanje ravnanja vladajoče stranke in njenega predsednika Boruta Pahorja. Vendar ravnanja navkljub trudu ni mogoče razumeti oziroma ga ni več mogoče označiti kot normalnega - in četudi je sedanje stanje, ki so ga povzročili vladajoči, še mogoče z veliko truda označiti kot za silo legalno, ni legitimno. Socialdemokrati in njihov predsednik s svojim ravnanjem namreč globoko negirajo temeljne postulate parlamentarne demokracije. S tem se povzroča dolgoročna škoda Sloveniji, saj bo sedanje stanje morebitnim prihodnjim vladarjem nekoč nedvoumno prišlo prav kot izgovor za druga nelegitimna ravnanja.
-
Ne gre za obrabljeno vprašanje o kuri in jajcu. Pa vendar: kdo je bolj gnil, novinarji časopisa News of the World, ki so vohunili za znanimi in manj znanimi, jih zasledovali in jim prisluškovali, ali javnost, ki je iz tega časopisa z vsakokratnim nakupom naredila najbolj prodajano čtivo na Otoku? Seveda so bolj gnili novinarji. A javnost ni brez odgovornosti. Toda poglejmo ta razmerja naprej: kdo je večji nestrpnež, Zmago Jelinčič ali novinar, ki vsako njegovo nestrpnost objavi? Po analogiji bi morali tokrat krivdo naprtiti Jelinčiču. A ni res, Jelinčič je proizvod prav tistega novinarstva, ki se v isti sapi zgraža nad njim.
-
Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in...
-
Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in podtalni. Zakaj ne bi torej res verjel, da je stanje slovenskih financ enako stanju grških?
-
»Kitajce lahko usposobimo za vojskovanje v visokogorju.« - Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, v Delu, 29. junija 2011
-
30. 6. 2011 | Mladina 26
Franc Križanič: "Šlo bo torej malce gor, malo dol, nato pa gor."
Ko smo zadnjič srečali Križaniča, je bil napet. Živčen. Poln napetosti in skrbi. Pobranih davkov ni bilo od nikoder, v javnosti so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, potem ko je predstavil dejansko edino resnično socialdemokratsko reformo te, sedaj že skoraj bivše vlade: višjo obdavčitev bogatejših. Ta teden, po vseh koalicijskih pretresih in z na pol mrtvo Grčijo na mednarodnem prizorišču, pa je bil Križanič izjemno sproščen. Celo radoživ ali poskočen. Možnosti sta dejansko samo dve: Ali se je začel državni proračun polniti z nenapovedanimi davčnimi prilivi. Ali pa imajo tiste bioenergetske ploščice pod sejno mizo v finančnem ministrstvu res tak čudežen učinek.
-
»Kitajce lahko usposobimo za vojskovanje v visokogorju.« Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, v Delu, 29. junija 2011 »Kitajska potrebuje naše znanje in izkušnje tudi za sodelovanje v mednarodnih operacijah po svetu.« Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, tudi tam Če bi izjavi ministrice Jelušičeve človek prebral na Twitterju, na tem sodobnem sporočevalcu misli, bi se lahko od srca nasmejal.
-
Začeli so Grki. Oni so prvi uporabili lonce. Sledili so Španci in gibanju dali ime. In v roke vzeli lonce. Vstali so Portugalci. Vsak dan več jih je v Franciji. Lonci so zraven. Irci so zraven. V Italiji na Facebooku nastajajo skupine in posebne spletne strani, prva srečanja so že za njimi. Britanci so začeli razpravljati o tem in se zagledali v svoji istosti. Belgijci. Vsi pod istim geslom in vsi z istim sporočilom. Začenja se. Eksperiment neznanih razsežnosti.
-
Čestitamo Republiki Sloveniji. Ob dvajsetletnici je bil v njeni prestolnici eden največjih shodov zoper geje in lezbijke v Evropi. Prijavljen in dovoljen shod zoper geje in lezbijke. Zakonit shod zoper geje in lezbijke. Pod geslom Za družino so izpeljali grobo demonstracijo nestrpnosti do sodržavljanov, ki jih danes v normalni napredni družbi ne bi smeli več doživljati niti kot drugačne.
-
Niso modri le politiki, ki vedo, kdaj je čas za odhod. Še modrejši so politiki, ki vedo, kdaj morajo utihniti. Rubikon je bil ta teden prestopljen. V SD zdaj vedo. Še pred tednom dni so verjeli, da je bolje imeti Boruta Pahorja v vladi, pa čeprav ta životari, ker bodo tako najverjetneje ostali druga največja stranka, pa čeprav po volitvah v opoziciji, zdaj pa jim Zares in LDS ne dopuščata več te kalkulacije.
-
Kdo jih je naredil?! Kdo točno?
»Proti noveli zakona o arhivih je treba biti, ker danes oblast zapira arhive, jutri pa bo zapirala drugače misleče. Vmesna faza pa bo prepoved svobode govora. « Zvonko Černač, poslanec SDS, v sredo Ja, še dobro, da imamo SDS. Saj to je tista stranka, katere predsednik je državno premoženje, namreč največje slovensko podjetje Mercator, zabarantal za nizko ceno s tajkunoma Boškom Šrotom in Igorjem Bavčarjem,...
-
»Nič bistrega ni v tem, če si zabit.« Glen Matlock, basist skupine Sex Pistols Še dobro, da po svetu hodijo ljudje, kot je Matlock. Ta trenutek ima uboga slovenska vlada - in uboga je mišljeno skrajno resno - zoper sebe res vse. Samo glavo pomoli ven, pa jo že vsi natulijo. Vsak takoj nahruli premiera Pahorja, kateregakoli ministra. Samo besedico izusti ta vlada, pa jo vsi poklopijo.
-
Ni verjetno niti možno, da bi bil v torek sprejeti amandma k družinskemu zakoniku, ki določa, da obstajajo zveze, ki jih ni, registrirana zakonska skupnost (z imenom zunajzakonska skupnost) in registrirana zakonska skupnost, ki ima le drugo ime (poroka), nazadnje, v tretji obravnavi, sprejet. Še France Cukjati (SDS), predlagatelj amandmaja, po izglasovanju ni res vedel, kaj je predlagal in kaj naj si o tem misli.
-
Kot da smo v Sloveniji izgubili občutek za dejansko - ni več pomembno, kaj se je dejansko zgodilo, kaj so dejstva, kakšni so resnični podatki, pomembna je le še predstava, interpretacija: kaj politiki povedo javnosti, kaj novinarji potem priobčijo, kaj potem rečejo drug drugemu in naslednji dan spet znova in tako naprej. Niso dejstva na eni strani in interpretacije na drugi. Vse so samo še interpretacije.