Grega Repovž
-
26. 8. 2011 | Mladina 34 | Uvodnik
Spomladi leta 1994 v zahodni Evropi niso mogli razumeti, kaj se dogaja v komaj rojenih demokracijah na vzhodu. Kot po tekočem traku so namreč v eni državi za drugo na volitvah zmagovali reformirani komunisti. Začelo se je na Poljskem, to je bil prvi šok, jeseni 1993 so zmagali komunisti. Nato se je ponovilo v Latviji in Litvi, potem so aprila 1994 zmagali nekdanji komunisti še v Ukrajini, maja pa še bolj radikalno na Madžarskem. V Sloveniji se je zaradi predčasnih volitev kot posledici ustanovitve države to zgodilo celo že jeseni 1992. In na zahodu so te premike težko razumeli. Si želijo vzhodnjaki nazaj komunizem?
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Uvodnik
Ko so se v zadnjih tednih v krogih levice ponovno začele pojavljati ideje, da pa morda le gre preigrati ime Zoran Janković pri iskanju izhoda iz koalicijske, vladne in nenazadnje kar krize slovenske levice v celoti, se je to na prvi pogled zdelo popolnoma nemogoča ideja. Kot zadnja, brezizhodna ideja. Pa je res?
-
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Uvodnik
Zdaj res ni več nobene druge možnosti: po odstopu Katarine Kresal ima Borut Pahor pred sabo le še eno nalogo: da izpelje dogovor o datumu predčasnih volitev. Seveda se lahko na tem mestu spustimo v razmišljanje, kateri datum bi bil najbolj modro izbran. A raje dvignimo roke od tega početja; Borut Pahor bo tako in tako izbral najmanj primernega.
-
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Uvodnik
Morda se zdi čudno, a Slovencem Breivika ni treba brati. Ker Breivika Slovenci živimo. Vkuhani smo v sovraštvo tako globoko, da ga niti ne prepoznamo več. Slovenija je Breivik, njegov čvek, kot ga preprosto označuje dr. Mastnak, je slovenska stvarnost; je slovenski parlament, je slovenska literatura, je slovenska publicistika, je slovenska gostilniška in prijateljska debata. Svet domnevno preprostih resnic, dejansko pa odkritega fašizma. Tako je odkrit, da se zdi normalen. Tako kot se zdi, da so sovražne besede del političnega nastopanja, del normalnosti. Pa niso.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Uvodnik
Nekdanji in že za morebitno prihodnjo vlado oklicani minister za javno upravo Gregor Virant bi moral ob branju avstrijske obtožnice zoper kriminalce, sicer svoje politične prijatelje, s katerimi je sedel v eni vladi in namerava sedeti tudi v prihodnji, če bo do nje prišlo, močno zastriči z obema ušesoma. Tam v Avstriji v zasebni banki namreč sedi res vesten uslužbenec, ki je nemudoma opazil kriminalno družbo, ki je poskušala v zakonite bančne poti denarja stisniti več sto tisoč evrov provizij. Lahko bi ga obiskal v Lipnici in mu čestital, na primer. A malo verjetno je, da si gospod Emil Czernetz želi Virantove čestitke. Virant pač ves čas stoji ob strani tistim domnevnim kriminalcem, katerih rabuko je Czernetz prijavil šefom, ti pa kriminalistom. Ni izključeno, da bi Czernetz to Virantovo dejanje razumel kot grožnjo in jo prijavil policiji.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Uvodnik
Mnogo truda je bilo že vloženega v razumevanje ravnanja vladajoče stranke in njenega predsednika Boruta Pahorja. Vendar ravnanja navkljub trudu ni mogoče razumeti oziroma ga ni več mogoče označiti kot normalnega - in četudi je sedanje stanje, ki so ga povzročili vladajoči, še mogoče z veliko truda označiti kot za silo legalno, ni legitimno. Socialdemokrati in njihov predsednik s svojim ravnanjem namreč globoko negirajo temeljne postulate parlamentarne demokracije. S tem se povzroča dolgoročna škoda Sloveniji, saj bo sedanje stanje morebitnim prihodnjim vladarjem nekoč nedvoumno prišlo prav kot izgovor za druga nelegitimna ravnanja.
-
14. 7. 2011 | Mladina 28 | Uvodnik
Ne gre za obrabljeno vprašanje o kuri in jajcu. Pa vendar: kdo je bolj gnil, novinarji časopisa News of the World, ki so vohunili za znanimi in manj znanimi, jih zasledovali in jim prisluškovali, ali javnost, ki je iz tega časopisa z vsakokratnim nakupom naredila najbolj prodajano čtivo na Otoku? Seveda so bolj gnili novinarji. A javnost ni brez odgovornosti. Toda poglejmo ta razmerja naprej: kdo je večji nestrpnež, Zmago Jelinčič ali novinar, ki vsako njegovo nestrpnost objavi? Po analogiji bi morali tokrat krivdo naprtiti Jelinčiču. A ni res, Jelinčič je proizvod prav tistega novinarstva, ki se v isti sapi zgraža nad njim.
-
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Uvodnik
Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in...
-
8. 7. 2011 | Mladina 27 | Uvodnik
Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in podtalni. Zakaj ne bi torej res verjel, da je stanje slovenskih financ enako stanju grških?
-
5. 7. 2011 | Mladina 26 | Uvodnik
»Kitajce lahko usposobimo za vojskovanje v visokogorju.« - Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, v Delu, 29. junija 2011
-
30. 6. 2011 | Mladina 26
Franc Križanič: "Šlo bo torej malce gor, malo dol, nato pa gor."
Ko smo zadnjič srečali Križaniča, je bil napet. Živčen. Poln napetosti in skrbi. Pobranih davkov ni bilo od nikoder, v javnosti so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, potem ko je predstavil dejansko edino resnično socialdemokratsko reformo te, sedaj že skoraj bivše vlade: višjo obdavčitev bogatejših. Ta teden, po vseh koalicijskih pretresih in z na pol mrtvo Grčijo na mednarodnem prizorišču, pa je bil Križanič izjemno sproščen. Celo radoživ ali poskočen. Možnosti sta dejansko samo dve: Ali se je začel državni proračun polniti z nenapovedanimi davčnimi prilivi. Ali pa imajo tiste bioenergetske ploščice pod sejno mizo v finančnem ministrstvu res tak čudežen učinek.
-
30. 6. 2011 | Mladina 26 | Uvodnik
»Kitajce lahko usposobimo za vojskovanje v visokogorju.« Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, v Delu, 29. junija 2011 »Kitajska potrebuje naše znanje in izkušnje tudi za sodelovanje v mednarodnih operacijah po svetu.« Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, tudi tam Če bi izjavi ministrice Jelušičeve človek prebral na Twitterju, na tem sodobnem sporočevalcu misli, bi se lahko od srca nasmejal.
-
24. 6. 2011 | Mladina 25 | Uvodnik
Začeli so Grki. Oni so prvi uporabili lonce. Sledili so Španci in gibanju dali ime. In v roke vzeli lonce. Vstali so Portugalci. Vsak dan več jih je v Franciji. Lonci so zraven. Irci so zraven. V Italiji na Facebooku nastajajo skupine in posebne spletne strani, prva srečanja so že za njimi. Britanci so začeli razpravljati o tem in se zagledali v svoji istosti. Belgijci. Vsi pod istim geslom in vsi z istim sporočilom. Začenja se. Eksperiment neznanih razsežnosti.
-
16. 6. 2011 | Mladina 24 | Uvodnik
Čestitamo Republiki Sloveniji. Ob dvajsetletnici je bil v njeni prestolnici eden največjih shodov zoper geje in lezbijke v Evropi. Prijavljen in dovoljen shod zoper geje in lezbijke. Zakonit shod zoper geje in lezbijke. Pod geslom Za družino so izpeljali grobo demonstracijo nestrpnosti do sodržavljanov, ki jih danes v normalni napredni družbi ne bi smeli več doživljati niti kot drugačne.
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Uvodnik
Niso modri le politiki, ki vedo, kdaj je čas za odhod. Še modrejši so politiki, ki vedo, kdaj morajo utihniti. Rubikon je bil ta teden prestopljen. V SD zdaj vedo. Še pred tednom dni so verjeli, da je bolje imeti Boruta Pahorja v vladi, pa čeprav ta životari, ker bodo tako najverjetneje ostali druga največja stranka, pa čeprav po volitvah v opoziciji, zdaj pa jim Zares in LDS ne dopuščata več te kalkulacije.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Uvodnik
Kdo jih je naredil?! Kdo točno?
»Proti noveli zakona o arhivih je treba biti, ker danes oblast zapira arhive, jutri pa bo zapirala drugače misleče. Vmesna faza pa bo prepoved svobode govora. « Zvonko Černač, poslanec SDS, v sredo Ja, še dobro, da imamo SDS. Saj to je tista stranka, katere predsednik je državno premoženje, namreč največje slovensko podjetje Mercator, zabarantal za nizko ceno s tajkunoma Boškom Šrotom in Igorjem Bavčarjem,...
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Uvodnik
»Nič bistrega ni v tem, če si zabit.« Glen Matlock, basist skupine Sex Pistols Še dobro, da po svetu hodijo ljudje, kot je Matlock. Ta trenutek ima uboga slovenska vlada - in uboga je mišljeno skrajno resno - zoper sebe res vse. Samo glavo pomoli ven, pa jo že vsi natulijo. Vsak takoj nahruli premiera Pahorja, kateregakoli ministra. Samo besedico izusti ta vlada, pa jo vsi poklopijo.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Uvodnik
Ni verjetno niti možno, da bi bil v torek sprejeti amandma k družinskemu zakoniku, ki določa, da obstajajo zveze, ki jih ni, registrirana zakonska skupnost (z imenom zunajzakonska skupnost) in registrirana zakonska skupnost, ki ima le drugo ime (poroka), nazadnje, v tretji obravnavi, sprejet. Še France Cukjati (SDS), predlagatelj amandmaja, po izglasovanju ni res vedel, kaj je predlagal in kaj naj si o tem misli.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Uvodnik
Kot da smo v Sloveniji izgubili občutek za dejansko - ni več pomembno, kaj se je dejansko zgodilo, kaj so dejstva, kakšni so resnični podatki, pomembna je le še predstava, interpretacija: kaj politiki povedo javnosti, kaj novinarji potem priobčijo, kaj potem rečejo drug drugemu in naslednji dan spet znova in tako naprej. Niso dejstva na eni strani in interpretacije na drugi. Vse so samo še interpretacije.
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Uvodnik
»Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. « 82. člen ustave Republike Slovenije Prazniki so vedno nevarni. Med prazniki ali tik pred njimi vlade rade sprejemajo nepriljubljene ukrepe. Med prazniki se radi zgodijo kakšni kadrovski premiki. A tokrat ne gre za to. Tik pred prazniki se je stopnjevala koalicijska in vladna kriza.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Uvodnik
April leta 2000 je bil tisti mesec, ko je Drnovšek odšel po zaupnico v državni zbor in je ni dobil. Bil je zadnji dan pred prvomajskimi prazniki. Tisto ni bila vladna ali koalicijska kriza. Tisto je bilo navadno mrcvarjenje. SLS in SKD sta se združevali, celotno operacijo so vodili Janez Janša in škofje. A potem, ko se je zgodilo, ko je Drnovšek izgubil mandat, je po prvem šoku nastopilo olajšanje.
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Uvodnik
Če prav razumemo, se v tej državi vse raznorodne strani, od vlade do neoliberalcev, klerikov, pa še jih je, strinjajo, da je Slovenija država, ki ima previsoke stroške dela. Pa ne samo zato, ker so plače same tako grozno visoke, ampak je še bolj grozljiva obdavčitev plač. Uboge tujce, ki želijo investirati v tej državi, od Američanov do Nemcev, kar strese, ko izvejo za naše grozovite plače! Vsakega drugega...
-
7. 4. 2011 | Mladina 14
Miro Senica: "V življenju delam in povem, kar mislim"
Nikogar, ampak res nikogar si v preteklem letu niso Slovenci pogosteje predstavljali v najbolj nenavadnih pozah. Nihče ni bolj buril domišljije. Miro Senica, odvetnik. Miro Senica, moški notranje ministrice Katarine Kresal. Človek, ki sredi belega dne nosi črne lakaste čevlje. Njegove roke so sterilne. Njegova pisarna je bahava, rož v vazi sprejemnice preveč, preveč je kamna. Eh, vsega je preveč. Preveč je avtomobilov, rož, umetnin, kipov, slik, težkega pohištva, močnih barv ... Ampak vse to so vprašanja o stilu in okusu. Je to že dovolj za obsodbo? Sicer pa: ni tako samozavesten človek, kot se zdi. Noben lak na čevljih mu ne pomaga. Zdi se celo malo zlomljen. Najprej smo ga vprašali o psih. Ker vsi pričakujejo to vprašanje, mar ne?
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Uvodnik
Danes tam, kjer je bila pred dvajsetimi leti velika ljubljanska vojašnica, stoji velik hipermarket, okoli pa nekaj manjših poslovalnic, pa gostilnica in lokal, ki je bil včasih malo bolj fin, danes pa je že nekako ofucan. Na drugi strani mesta je v vojašnici danes šola; a za tiste, ki danes tja hodijo v šolo, je bila tam vedno šola. Toliko časa je že preteklo od takrat, ko je postala šola.
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Uvodnik
»Problem ni v tem, da hoče glas ljudstva izvedeti detajle v primeru Baričevič, ampak v tem, katere detajle hoče izvedeti. In da bi bila mera polna, je glas ljudstva prepričan, da mu prikrivajo natanko 'tiste' detajle, ki jih hoče izvedeti. No, 'tistih' detajlov, po katerih hlepi glas ljudstva, tudi sicer - ob umorih, nesrečah, tragedijah ipd. - ne izvemo.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Uvodnik
Nečesa pri zadevi Thaler ni mogoče razumeti. Namreč Thalerjeve prepričanosti vase. Zoran Thaler je bil poslanec že v slovenskem državnem zboru, bil je minister, bil je direktor velikega podjetja - je profesionalec, z drugimi besedami. Ve torej, da to, da neki poslanec sam vloži amandma, ne pomeni nič. Vsak poslanec lahko vloži amandma. A če ta amandma nima podpore, pade v trenutku - kot da ga nikoli ni bilo.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Uvodnik
Teden dni je minilo od trenutka, ko je postalo jasno, da ustavno sodišče ne bo upoštevalo ekonomskih argumentov vlade in da se bo izreklo za izvedbo referenduma o pokojninski zakonodaji. Vlada je vsaj pet dni pred razglasitvijo odločitve že vedela, kakšna bo odločitev ustavnega sodišča - če ne od drugod, je to lahko izvedela iz medijev. A k tem časovnim okvirom - in k temu, zakaj jih sploh poudarjamo - se bomo...
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Uvodnik
Do ponedeljka popoldan je bilo vse mirno. Mladina je izšla v petek, nad Mladinamitom so se v petek zvečer mimogrede zgražali Rosvita Pesek, Miha Kovač in Danilo Slivnik. Nihče drug. Nato je v ponedeljek na nekaj sto naslovov poslal pismo Gregor Golobič. Pismo ni bilo namenjeno Mladini, ampak preostalim. Prav. Golobič ima legitimno pravico, da to počne. Nato se je začelo.
-
Ta teden se je vnela javna razprava o tem, kako si Denis Sarkić, tiskovni predstavnik SD, ne bi smel privoščiti primerjave med Brankom Grimsom in Josephom Goebbelsom. Kot tiskovni predstavnik največje stranke pa take primerjave na Facebooku ne bi smel objaviti, je kričala ena novinarka. Druga je razburjeno govoričila, kako neustrezno je primerjati nacista z Grimsom, da se to v političnem prostoru ne spodobi, sploh...
-
»Guttenbergov antipopulizem je najskrajnejša oblika populizma.« Thomas Darmstädt, novinar nemškega Der Spiegla, v portretu Karl-Theodorja zu Guttenberga Najbolj priljubljen nemški politik, obrambni minister in prepisovalec doktorata Karl-Theodor zu Guttenberg, je politik nove dobe. Ko govori prav tisto, kar bi ljudstvo najbolj rado slišalo, zraven pristavi, da politiki ne smejo govoriti tistega, kar bi...
