
Grega Repovž
-
Povolivni teden: Siva realnost
Ne gre se preveč zgražati nad tem, da danes politične stranke najverjetnejšemu mandatarju za sestavo vlade Zoranu Jankoviću v prvem krogu, bolj otipavanju kot kaj drugega, postavljajo ostre, tako rekoč nemogoče pogoje. Danes se vzpostavljajo razmerja med njimi. In seveda je neumno iz dosedanjega poteka izpeljevati kakšne resne sklepe, kot na primer tista kričava novinarka, ki ji je uspelo že v torek ugotoviti, da bo Janković težko sestavil koalicijo.
-
2. 12. 2011 | Politika
Na volitvah, ki bodo v nedeljo, bi SDS Janeza Janše na podlagi javnomnenjske raziskave agencije Ninamedia prejela 28,5 odstotka glasov. Anketa nakazuje močan padec podpore SDS, od začetka do danes kar za osem odstotnih točk. Na drugem mestu naj bi bila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića s 24, 6 odstotka glasov. Tretje mesto bi zasedla SD Boruta Pahorja, ki bo po naši napovedi prejela 14, 3 odstotka glasov. Na četrto mesto pa naj bi se uvrstila Državljanska lista Gregorja Viranta z 8,1 odstotka glasov. SLS Radovana Žerjava pa je v zadnjem trenutku prehitel DeSUS in naj bi prejel 7,4 odstotka glasov, DeSUS pa 5,8 odstotka glasov. Podpora je padla NSi, ki naj bi prejela 3,7 odstotka glasov in je torej morda že pod parlamentarnim pragom. Ostale stranke se zelo verjetno ne bodo uvrstile v državni zbor, čeprav tega za SNS in TRS ni mogoče popolnoma izključiti, saj njuna podpora znaša 2,5 odstotka glasov anketiranih. Glede na to, da je v zadnjih dveh dneh volilno telo močno zanihalo, so mogoče nadaljnje spremembe. Kakšen bo končni izid volitev je tako postalo v zadnjem trenutku zelo negotovo. Je pa gotovo: v zadnjem trenutku je podpora vodilni SDS začela močno padati.
-
2. 12. 2011 | Politika
Predzadnja volilna napoved Mladine: SDS 31,3, Lista Janković 23,1
Sedmi dan merjenja javnega mnenja in peta objava tridnevne zaporedne meritve prinaša umiritev dosedanjih trendov v volilni napovedi Mladine: podpora SDS, ki je pet dni rastla, že drugi dan upada; s 35,9 odstotka v sredo je padla naprej na 32,6 odstotka, zdaj pa na 31,3. Seveda pa je SDS na prvem mestu z izrednim naskokom. Podpora Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića je ostala nespremenjena na ravni 23,1 odstotka. SD ostaja na 12,1-odstotni podpori. Tudi Lista Gregorja Viranta ohranja četrto mesto z 8,4-odstotno podporo. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
Permanentna politika izrednih razmer: Statisti
Največja neumnost letošnjega leta so predčasne volitve. Za predčasne volitve se je odločila koalicija SD, Zaresa in LDS. In ne zanima nas, koliko je kateri izmed njih kriv za to, to kupčkanje naj opravijo sami. Zaradi padca vlade je Slovenija na ravni ekonomskega ugleda izgubila več kot zaradi padca pokojninske reforme. Ni pa nepomembno, da je scenarij tega filma napisal Janez Janša s svojo permanentno politiko izrednih razmer. Da so se veljaki drugih strank tudi tokrat odločili, da bodo v njegovem filmu igrali statiste in tudi stranske vloge, je njihov problem.
-
1. 12. 2011 | Politika
Četrti dan Mladinine volilne napovedi: SDS dol, Janković gor
Šesti dan merjenja javnega mnenja in četrta objava tridnevne zaporedne meritve prinaša ustavitev dosedanjih trendov v volilni napovedi Mladine : tako se je podpora SDS, ki je pet dni rastla, zdaj prelomila in začela upadati: z 35,9 odstotka v sredo je upadla na še vedno visokih 32,6 odstotka. Padanje podpore Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića se je ustavilo in se obrnilo v nasprotno smer: z 20 je narasla na 23,1 odstotka. SD ima še vedno pozitiven trend, naša napoved ji izmeri 12-odstotno podporo. Tudi Lista Gregorja Viranta se utrjuje na četrtem mestu z 8,5-odstotno podporo. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
30. 11. 2011 | Politika
Tretji dan Mladinine volilne napovedi: Padec Liste Zorana Jankovića
Peti dan merjenja javnega mnenja in tretja objava tridnevne zaporedne meritve prinaša novosti v volilno napoved Mladine: utrditev SDS na vodilnem mestu in prerazporenje volilvcev, ki so doslej napovedovali podporo Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića. SDS vodi že s 35,9 odstotka podpore, sledi ji Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića z 20 odstotki (gre za izrazit padec podpore, ki je bil dan pred tem zgolj nakazan), na tretjem mestu je SD z 11,8 odstotka. Okrepila pa se je tudi podpora Listi Gregorja Viranta, ki se je dvignil na 8,4 odstotka (prva meritev 6; druga meritev 6,6; tretja meritev 8,4) in vrnila stranko na četrto mesto. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
29. 11. 2011 | Politika
Drugi dan Mladinine ankete: SDS že nad 35 odstotki!
Četrti dan merjenja javnega mnenja in druga objava tridnevne zaporedne meritve je pritrdila napovedim, da bodo zadnji dnevi v volilnem tednu izrazito dinamični. SDS vodi že s 35,2 odstotka podpore, sledi ji Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića s 24 odstotki, na tretjem mestu je SD z 10 odstotki. Na četrtem mestu ostaja DeSUS, ki mu podpora še narašča in zdaj znaša že 7,3 odstotka anketiranih. Več lahko preberete v celotnem članku.
-
Volitve so vedno odlična priložnost za glas protesta. Nobenega dvoma ni, da le malokoga izmed volivcev ne zamika, da se na primer volitev ne bi udeležil, da bi oddal neveljavno glasovnico ali pa glasoval za stranko, ki nima nobenih resnih možnosti za vstop v parlament. A protestni glas je vedno najlažja odločitev. In tudi najbolj udobna.
-
Slovenija je že večkrat rekla ne Janševemu populizmu: v resnici vsakič po tem, ko mu je s prav tem populizmom uspelo priti na oblast. V tem krogu se namreč vrtimo: dobimo ga na oblast, javnost sprevidi (spet), kakšen populist je, ga vrže s trona, nato se v njenih očeh prav s tem populizmom iz opozicije spet povzpne. In vsakič znova z enakovrstno ekipo, ki potem šokira javnost.
-
Pred letom ali dvema so na enem izmed poljudnoznanstvenih televizijskih kanalov predvajali dokumentarni film o čustvovanju živali (žal spomin ne pomni ne naslova ne kanala). Kako se na primer odzovejo, ko jih iz hlevov »zapeljejo« v tovornjake. Živali so namreč, kako človeško, tudi radovedne. In ta radovednost jih nemalokrat pripravi do tega, da same odkorakajo na tovornjak.
-
Pipištumf in nizozemska čebula
Slovenci smo ujeti v neke svoje resnice, ki z dejstvi nimajo veliko skupnega, nam pa uspešno gradijo lažne frustracije, pri čemer smo pripravljeni nasesti vsakomur, ki je pripravljen te frustracije še poglabljati.
-
Naj spomnimo na uvodnik Grege Repovža, napisan oktobra lani o krčenju ministrstev
Pa se začenja volilna tekma!
-
Borut Pahor ima seveda prav. V tem trenutku so novi obrazi in nove liste le nekakšen privid, obet, da bi lahko bilo zgolj z novimi ljudmi v politiki vse drugače. In nacija si po dveh slabih vladah zelo želi kaj obetavnega.
-
Petega decembra, dan po volitvah, bo bojna sekira med Janezom Janšo in Gregorjem Virantom zakopana. Zato je razprava o tem, ali sta se Virant in Janša res sprla ali pa gre za predstavo, ki naj bi zavedla volivce, popolnoma nepomembna. Ne dajmo se ji zapeljati, naj je še tako mikavna.
-
Ustavno sodišče je ta teden postavilo nov mejnik, kar zadeva človekove pravice v Sloveniji. Ne moreš poimenovati ulice po diktatorju, pa čeprav je med njegovimi deli mogoče najti tudi tako veliko dejanje, kot je organizacija partizanstva. A s tem, ko je ustavno sodišče razglasilo poimenovanje ulice za poseg v človekove pravice, je samo postavilo standard, kaj so človekove pravice. Poseg v človekove pravice je od te odločbe že dejanje, ki zgolj zbuja občutek prizadetosti v skupini prebivalstva.
-
Tudi v ZDA se jim to dogaja. Namreč: ko nastane neka nova pobuda, ki na svoj način artikulira kritiko in dvom o obstoječem političnem in gospodarskem sistemu, se nemudoma med siceršnjimi somišljeniki pojavi skepsa do tega novega gibanja. Vsi smo proti, a tisti, ki to izrazi javno, ni nikoli pravi. In če je že morda pravi, pa tega, kar pove, ne pove na pravi način. Ali pa seslja. Ali pa je kosmat, z brado pa ne moreš biti alternativa. Ali pa kadi. Ni organizator. Ni sistematičen. Nima karizme. Ali pa mu je ime Manca Košir.
-
Načelno v življenju in sistemih velja, da imajo vedno vsaj neko temeljno logiko in smisel. S tem ne trdimo, da ta logika, ko jo preizkusi realnost, tudi vedno deluje; nasprotno, pogosto se izkaže za napačno, delno uresničljivo, zgrešeno. A načeloma človek ne deluje le sledeč svojim trenutnim vzgibom in čustvom, ampak z vsaj nekaj elementarnega razmisleka, analiziranja morebitnih posledic in z upoštevanjem preteklih podobnih ali enakih situacij.
-
Prepričanje, da je treba prevzeti oblast, jo odvzeti sedanjim strukturam, je zasedlo javni prostor. Danes je tistih, ki v različnih anketah napovedujejo, da bodo na volitvah volili neko drugo stranko, več kot tistih, ki bi volitve abstinirali. Z drugimi besedami: volilno telo se je začelo prebujati. Prepričanje, da ni mogoče razbiti okvirja, ki ga določajo današnje stranke, se je omajalo. Ideologije, ki so do zdaj zadrževale ljudstvo v prepričanju, da je edina rešitev ta politična struktura, nimajo več dosedanje moči. Je mogoče.
-
Ta teden se lahko odvetniku Janeza Janše Franciju Matozu smeji. Uspelo mu je, kar je načrtoval. Osmešil je sodišče in osmešil je tožilstvo. Ne sam, zlasti so mu pri tem pomagali novinarji, še posebej tisti iz elektronskih medijev.
-
V nasprotju z Janezom Janšo Angela Merkel nikoli ni bila članica vzhodnonemške komunistične partije, ni izšolana socialistična obramboslovka in ni bila funkcionarka komunistične mladine v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Bila je le nekakšna vzhodnonemška pionirka. A ne gre obsojati ubogega Janeza Janše. Janeza Janšo so v vse našteto v času komunizma v Jugoslaviji namreč prisilili.
-
Spomladi leta 1994 v zahodni Evropi niso mogli razumeti, kaj se dogaja v komaj rojenih demokracijah na vzhodu. Kot po tekočem traku so namreč v eni državi za drugo na volitvah zmagovali reformirani komunisti. Začelo se je na Poljskem, to je bil prvi šok, jeseni 1993 so zmagali komunisti. Nato se je ponovilo v Latviji in Litvi, potem so aprila 1994 zmagali nekdanji komunisti še v Ukrajini, maja pa še bolj radikalno na Madžarskem. V Sloveniji se je zaradi predčasnih volitev kot posledici ustanovitve države to zgodilo celo že jeseni 1992. In na zahodu so te premike težko razumeli. Si želijo vzhodnjaki nazaj komunizem?
-
Ko so se v zadnjih tednih v krogih levice ponovno začele pojavljati ideje, da pa morda le gre preigrati ime Zoran Janković pri iskanju izhoda iz koalicijske, vladne in nenazadnje kar krize slovenske levice v celoti, se je to na prvi pogled zdelo popolnoma nemogoča ideja. Kot zadnja, brezizhodna ideja. Pa je res?
-
Zdaj res ni več nobene druge možnosti: po odstopu Katarine Kresal ima Borut Pahor pred sabo le še eno nalogo: da izpelje dogovor o datumu predčasnih volitev. Seveda se lahko na tem mestu spustimo v razmišljanje, kateri datum bi bil najbolj modro izbran. A raje dvignimo roke od tega početja; Borut Pahor bo tako in tako izbral najmanj primernega.
-
Morda se zdi čudno, a Slovencem Breivika ni treba brati. Ker Breivika Slovenci živimo. Vkuhani smo v sovraštvo tako globoko, da ga niti ne prepoznamo več. Slovenija je Breivik, njegov čvek, kot ga preprosto označuje dr. Mastnak, je slovenska stvarnost; je slovenski parlament, je slovenska literatura, je slovenska publicistika, je slovenska gostilniška in prijateljska debata. Svet domnevno preprostih resnic, dejansko pa odkritega fašizma. Tako je odkrit, da se zdi normalen. Tako kot se zdi, da so sovražne besede del političnega nastopanja, del normalnosti. Pa niso.
-
Nekdanji in že za morebitno prihodnjo vlado oklicani minister za javno upravo Gregor Virant bi moral ob branju avstrijske obtožnice zoper kriminalce, sicer svoje politične prijatelje, s katerimi je sedel v eni vladi in namerava sedeti tudi v prihodnji, če bo do nje prišlo, močno zastriči z obema ušesoma. Tam v Avstriji v zasebni banki namreč sedi res vesten uslužbenec, ki je nemudoma opazil kriminalno družbo, ki je poskušala v zakonite bančne poti denarja stisniti več sto tisoč evrov provizij. Lahko bi ga obiskal v Lipnici in mu čestital, na primer. A malo verjetno je, da si gospod Emil Czernetz želi Virantove čestitke. Virant pač ves čas stoji ob strani tistim domnevnim kriminalcem, katerih rabuko je Czernetz prijavil šefom, ti pa kriminalistom. Ni izključeno, da bi Czernetz to Virantovo dejanje razumel kot grožnjo in jo prijavil policiji.
-
Mnogo truda je bilo že vloženega v razumevanje ravnanja vladajoče stranke in njenega predsednika Boruta Pahorja. Vendar ravnanja navkljub trudu ni mogoče razumeti oziroma ga ni več mogoče označiti kot normalnega - in četudi je sedanje stanje, ki so ga povzročili vladajoči, še mogoče z veliko truda označiti kot za silo legalno, ni legitimno. Socialdemokrati in njihov predsednik s svojim ravnanjem namreč globoko negirajo temeljne postulate parlamentarne demokracije. S tem se povzroča dolgoročna škoda Sloveniji, saj bo sedanje stanje morebitnim prihodnjim vladarjem nekoč nedvoumno prišlo prav kot izgovor za druga nelegitimna ravnanja.
-
Ne gre za obrabljeno vprašanje o kuri in jajcu. Pa vendar: kdo je bolj gnil, novinarji časopisa News of the World, ki so vohunili za znanimi in manj znanimi, jih zasledovali in jim prisluškovali, ali javnost, ki je iz tega časopisa z vsakokratnim nakupom naredila najbolj prodajano čtivo na Otoku? Seveda so bolj gnili novinarji. A javnost ni brez odgovornosti. Toda poglejmo ta razmerja naprej: kdo je večji nestrpnež, Zmago Jelinčič ali novinar, ki vsako njegovo nestrpnost objavi? Po analogiji bi morali tokrat krivdo naprtiti Jelinčiču. A ni res, Jelinčič je proizvod prav tistega novinarstva, ki se v isti sapi zgraža nad njim.
-
Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in...
-
Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in podtalni. Zakaj ne bi torej res verjel, da je stanje slovenskih financ enako stanju grških?
-
»Kitajce lahko usposobimo za vojskovanje v visokogorju.« - Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, v Delu, 29. junija 2011