Grega Repovž
-
Janez Janša in Benjamin Netanjahu
Julija 2021 so mediji po vsem svetu na prvih straneh in v udarnih terminih objavili razkritja glede izraelske vohunske programske opreme Pegaz, ki jo je vrsta avtoritarnih vlad zlorabljala za nezakonit nadzor svojih nasprotnikov. Razkritja so temeljila na gradivu, ki jih je novinarjem posredoval neznani žvižgač. Tarča sistema, ki na skrivaj in v celoti prevzame nadzor nad žrtvinim mobilnikom ali računalnikom in tako poseže v njihovo največjo intimo, je bilo več kot 50.000 ljudi, med njimi po več sto novinarjev, aktivistov, nevladnikov in opozicijskih politikov.
-
Da bi lahko razumeli, kaj se danes dogaja v Levici, se moramo vrniti nekaj tednov v preteklost. Poslanci Levice Matej Tašner Vatovec, Tatjana Greif, Nataša Sukič in Milan Jakopovič so pred tremi tedni sporočili, da nočejo imeti nobenih stikov več s kolegom iz poslanske skupne Miho Kordišem. Da, to so rekli. Ampak ne samo to. Rekli so, da imajo dovolj njegovega izsiljevanja, groženj, zavajanja, pritiskov. Kaj so torej rekli? Da je Miha Kordiš nasilnež, buli. Da jih nadleguje, da dejansko nad njimi izvaja nasilje – in da si tega ne dovolijo več, da je prestopil mejo spodobnega, mejo dovoljenega.
-
Že pred volitvami leta 2022 so vse stranke, ki so kasneje prišle v državni zbor, napovedale, da z Janšo in SDS zaradi njenih skrajnih stališč in avtoritarnega vodje niso pripravljene sodelovati. Razen Nove Slovenije. A po volitvah 2022 je tudi Nova Slovenija sporočila, da ni več pripravljena sodelovati z Janšo kot predsednikom stranke. Janša je sicer skrajni politik, ni pa neumen. Da bi lahko še kdaj naredil koalicijo in dobil vlado, bi – kot priznava tudi sam – v proporcionalnem volilnem sistemu potreboval »tretjega« partnerja.
-
Vlada je imenovala novega direktorja javne agencije Spirit. Gre za državno agencijo, ki podjetjem za različne razvojne projekte razdeli okoli 50 milijonov evrov – vsako leto. Vse poteka prek javnih razpisov, gre za agencijo, ki razpolaga z zneski, razmeroma visokimi za slovenski prostor. Agencija spada pod ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, sicer drugi človek SD. In koga je na Hanov predlog vlada imenovala na položaj direktorja za petletni mandat? Dosedanjega vršilca dolžnosti Roka Capla, ki ga je na mesto vršilca dolžnosti februarja 2022 postavila vlada Janeza Janše, ko je ministrstvo še vodil predsednik SMC oziroma stranke Konkretno Zdravko Počivalšek.
-
Pa smo dobili to, kar nam Anže Logar že ves čas, očitno zadnje dni tudi s plakati, razlaga kot pravo in dobro politiko: tako poveličevano sodelovanje in povezovanje. Nakup bodoče sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za 7,7 milijona evrov je to, o čemer sanjajo vse na politiko priklopljene klike – sodelovanje. Sodelovanje vseh klik in političnih strank pri gospodarjenju z javnim denarjem. O tem govori Logar. O tem govori Borut Pahor. In kaj to dejansko pomeni? Da se oni med sabo dogovorijo, si torej razdelijo posle in s tem denar, državljani pa smo zadovoljni, ker imamo enotno politiko. To je ta enotna politika.
-
V zadnjih mesecih se v medijih kopičijo primeri zakonitega, a vseeno nesprejemljivega prepletanja javnih in zasebnih interesov – pri čemer vse skupaj poteka vedno znova z javnim denarjem in znotraj javnih ustanov ter na škodo države in njenih interesov kot tudi samih institucij. Ne samo to: v javnem sektorju zaposleni posamezniki in institucije, ki jih običajno vodijo, se vse pogosteje vedejo, kot da gre za zasebna podjetja, njihov prvi interes pa je zaslužiti čim več – vse to znotraj javnega sistema.
-
To je besedilo o Gazi in odgovornosti mednarodne skupnosti za pokol, ki tam pravkar poteka. Ta odgovornost je že nastala in soočenje z njo bo trdo. Trajalo bo desetletja.
-
Konec preteklega tedna je po družbenih omrežjih najprej v Ameriki, nato pa po Evropi, tudi v Sloveniji, zakrožila fotografija treh avtobusov mestnega prometa iz Osla. Avtobusi stojijo v neodmetanem snegu, visokem okoli 80 centimetrov. Pripis, ki so ga objavljali ljudje, je bil takle: »Poglejte te avtobuse v Oslu, zgodil se je popoln kolaps zaradi temperatur med –7 in –14 stopinj, električni avtobusi so se spremenili v ledene kocke.« Takšnih laži je na družbenih omrežjih in za gostilniškimi omizji ogromno – takšne zgodbice so del človeštva, pretiravanja pa tudi.
-
8. 1. 2024 | Uvodnik
Morali bi slaviti ta leta. Nikoli v zgodovini človeštva namreč ni bilo še toliko ljudi svobodnih v spolnosti in svobodnih pri odločanju o njej. Pri tem pa ne govorimo o skupnosti LGBT in njeni vse večji enakopravnosti, ampak o svobodi žensk. Naj se namreč zdijo ženska svoboda in enakopravnost ter seksualna svoboda tako logične za današnji čas, res veliki premiki pri pravicah žensk v zahodnih demokracijah potekajo šele zadnje desetletje z vzpostavljanjem spolne nedotakljivosti. Kaj vse je bilo tolerirano, o čem vse se ni govorilo, kaj vse je postalo nedopustno šele v zadnjem desetletju – in to v zahodnem svetu, ki se sicer s svojim liberalnim odnosom in človekovimi pravicami hvali že od konca druge svetovne vojne. K temu so prispevale kvote, k temu je izjemno močno prispeval #jaztudi, k temu je prispevala nova finančna in družbena moč žensk, k temu je prispeval boj skupnosti LGBT za lastno svobodo, ki pa je hkrati širil tudi pravice žensk.
-
Naj za začetek kar ponovimo, kar smo zapisali ob odločitvi premiera Roberta Goloba, da zamenja Tatjano Bobnar: šlo je za politično neumno odločitev, na premiera so vplivali ljudje, ki ves čas spletkarijo, ki so torej po načinu razmišljanja bliže Janši. Takrat je bilo jasno, da mu bo ta obračun škodoval, ker pač ljudem ni nikoli všeč, če se premieri vmešavajo v delo in kadrovanje v policiji.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Uvodnik
Razprave o kritičnih družbenih problemih se nemalokrat končujejo s kazanjem na krivca za nastale razmere. In pogosto se zgodi, da so v očeh družbe, predvsem pa popularnih mnenjskih voditeljev, zlasti politikov, krivi tisti, ki so na probleme opozarjali, nove, še slabše razmere pa so le še dodaten dokaz, da so sami imeli ves čas prav v svoji izvorni tezi, da sta namreč neki družbeni podsistem ali pa družbena skupina problem sama po sebi. Še huje. Ker so ti, ki kažejo na krivce, medijem običajno zanimivejši, ker seveda govorijo bolj sočno in kleno, jim na koncu to mnenje uspe uveljaviti na vseh ravneh družbe. In se vse še enkrat ponovi, zanka okoli manjšin in družbenih podsistemov se še bolj zategne, konflikt pa le še narašča.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Uvodnik
Televiziji Slovenija in še zlasti Janezu Janši smo lahko hvaležni, da smo imeli v ponedeljek možnost gledati najprej uro intervjuja s predsednikom vlade Robertom Golobom, nato pa še prav toliko časa intervju s predsednikoma SDS in NSi, Janezom Janšo in Matejem Toninom. Zakaj smo za to lahko hvaležni Janezu Janši?
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Kultura
Slovensko mladinsko gledališče je sezono 2023/2024 zastavilo skozi besedo ljubezen – in tako zdaj spremljamo vrsto predstav, ki ne bi mogle biti bolj politične, kajti v kaj pa se država in družba raje vtikata kot pa v intimo drugih, v njihove ljubezni in odnose. In tako je decembra na oder Mladinskega gledališča prišla predstava Argonavti po knjigi Maggie Nelson, ki jo je času in gledališču priredil poljski scenarist Tomasz Śpiewak. V dveh mandatih, ko mesto umetniškega vodje tega gledališča zaseda Goran Injac, so poljski avtorji stalni gostujoči umetniki – in to je tudi ena od velikih prednosti te kulturne institucije. Čeprav je izraz »poljsko gledališče« površen, pa je vsaka predstava, ki jo izvedejo poljski avtorji, za Ljubljano vedno izjemno sveža, drugačna, tako spokojna in počasna, v dobrem pomenu te besede. Režiser Michał Borczuch ni izjema: zgradil je predstavo, ki nas ne poskuša prepričati s truščem in ekscesom, ampak z močno vsebino in hkratno subtilnostjo ter nežnostjo, zato so liki tudi bolj izraziti, prav način podajanja zgodbe pa nam odkriva tančice odnosov in drobne značilnosti karakterjev. Tako počasi se gibljemo, da lahko začutimo v malih vinjetnih dvogovorih tudi male strahove in skrite frustracije, kar gledališču uspeva le redko.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Uvodnik
Uvodnik / Se ta koalicija lahko reši?
Koaliciji treh strank, Gibanja Svoboda, Socialdemokratov in Levice, že tri mesece ne uspe ustaviti padanja podpore in razpadanja lastne avtoritete. V zadnjem mesecu so se politične razmere sicer umirile, vendar pa se ne koaliciji ne vladi ne uspe postaviti na noge. Vidi se, da sta sporočilo javnosti, medijev in tudi interesnih skupin razumeli, vidi se tudi, da zdaj razumeta, da sta v resnih škripcih. Njuni volivci se od njiju niso oddaljili, temveč so nanju jezni, še natančneje rečeno – so užaljeni. To je enačba s preveč neznankami tudi za najboljše politične svetovalce – pri čemer ta poklic v tej državi sploh ne obstaja, je pa veliko ljudi, ki to delo opravljajo oziroma se s tem znanjem bahajo.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Uvodnik
Uvodnik / Kdor se z Janšo igra …
To sredo, ko je prišlo na dan, da je Janez Janša Anžeta Logarja opozoril, da je morda čas za odhod iz stranke in – med vrsticami – prepustitev mandata v državnem zboru naslednjemu na listi stranke z zadnjih volitev, Logar pa je takoj sporočil nazaj, da je Janševa reakcija, torej reakcija njegovega »političnega očeta«, pretirana, naj se, če prevedemo, »za božjo voljo pomiri«, jih ni bilo malo, ki jih je zabolela glava. In to močno. Na koga mislimo? Na gospodarstvenike, ki se danes igrajo na političnem prostoru, zaverovani v svojo moč in denar, s katerim razpolagajo.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Uvodnik
Ta teden je Anže Logar končno začel graditi svojo politično stranko. A ne z odstopom z mesta predsednika sveta SDS, temveč s člankom, ki ga je objavil na spletnem Portalu Plus, mediju, skozi katerega kapital pogosto sporoča svoje želje.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Uvodnik
Posebnost slovenske politike niso novi obrazi in nove politične stranke. Novi obrazi so v politiki stalnica v marsikateri državi, le slabi politični novinarji in analitiki iz njih delajo nekakšno lokalno posebnost. Novi obrazi in nove politične stranke nastajajo povsod, to je del demokracije, enkrat bolj intenzivno, drugič spet manj. Če bi že iskali posebnost v tem smislu, to pač niso »novi obrazi«, ampak »stari obrazi« oziroma politiki, ki so več desetletij na vrhu političnih strank ali držav. Tega je v resnici v demokracijah malo oziroma gre za redek pojav. V zahodni Evropi tako ne boste našli niti enega politika, ki bi bil na položaju predsednika stranke, vlade ali države že dve desetletji ali celo več.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Uvodnik
Uvodnik / Elementarna poštenost
Nobenega dvoma ni, da so kritike vlade upravičene, zlasti ko gre za dejanja na političnem parketu. In lomi ga predvsem premier Robert Golob, ki ne razume, da so pravila v političnem prostoru drugačna kot v podjetjih. Če se močan človek vede arogantno ali oblastno, tega volivci ne prenesejo. Zato tri četrtine Slovencev ne prenese Janeza Janše in njegovih avtoritarnih sodelavcev. No, ni problem le premier. Tudi vlada sama je naredila že veliko napak, njene odločitve so hitropotezne, pogosto popolnoma nepremišljene. Ne samo to: v vladi so pri tem pogosto še trmoglavi kot otroci in morajo naknadno popravljati napake. Pri ugotavljanju odgovornosti so selektivni – zlasti premier. To mu jemlje še dodatno kredibilnost.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Uvodnik
Žal Evropska unija nima kazenskega zakonika, da bi bilo v njem zapisano kaznivo dejanje veleizdaje. A to, kar se je zgodilo po Hamasovem napadu na cilje v Izraelu, namreč podpora celotne evropske politike (razen Španije in Irske) izraelskemu etničnemu čiščenju Gaze, je veleizdaja Evrope. Je veleizdaja evropske ideje in ideje Evropske unije. Je izdaja razlogov, zaradi katerih je Slovenija na primer vstopila v to zvezo.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Uvodnik
Dva dogodka, za večino državljanov Slovenije in prebivalcev Ljubljane nepomembna, sta globoko zaznamovala razvoj slovenske prestolnice. Prvi je bil odstranitev razpadajočih stavb pred zdravstvenim domom na Metelkovi ulici. V nekdanjih mehaničnih delavnicah so se namreč več kot 15 let zbirali odvisniki od drog. Župan Zoran Janković je dal leta 2016 stavbišče zravnati z zemljo, na njem pa je zdaj začasno parkirišče. A v teh starih stavbah je dejansko do takrat čas preživljalo okoli 60 odvisnikov od trdih drog. Odvisniki so se po rušitvi tega zavetja razkropili po mestu, mehka politika kohabitiranja mesta z odvisniki je razpadla, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo odvisnikom, so kljub izjemnemu trudu večinoma izgubile nadzor, od takrat je stanje v mestu iz leta v leto hujše.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Uvodnik
Predsednik vlade Robert Golob se je v torek – po kvazikonsolidaciji stranke, ko se je nesorazmerno znesel nad poslanko Mojco Pašek Šetinc in strokovnim svetovalcem Robertom Pavšičem – z zgoraj navedenimi besedami odzval na vprašanje, ali bo morda odstopil. A žal se od zunaj zdi, da Janša ta film že gleda. In njegov režiser je sam Golob.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Uvodnik
Ena od težav politikov, ki v politiko zaidejo po spletu okoliščin, je, da dejansko o politiki in njeni kompleksnosti, o tem torišču interesov, ne vedo veliko. A s tem ni težav, če se tega zavedajo. Modri se zato obkrožijo z res močnimi svetovalci. Ob Golobovem prevzemu funkcije smo na tem mestu zapisali, da niti on niti stranka kot taka tega nista storila in da ju bo to verjetno drago stalo. A pomembni sta tudi politična zgodovina in teorija.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Uvodnik
Uvodnik / Brez epiloga ne bo šlo
Čeprav je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pretekli petek odstopila, s tem vlade ni razbremenila teže razkritij o nepravilnostih pri javnem razpisu za delovanje nevladnih organizacij. Te so bile namreč zlorabljene – ne le, ker so bile dejansko prikrajšane za denar, ki ga je ministrica namenila navideznim nevladnim organizacijam, ampak ker sta bila njihov ugled in spoštovanje v javnosti zlorabljena, da bi nekaj posameznikov, očitno povezanih z ministrico, pridobilo javna sredstva. Gre za zavržno ravnanje, ki preprosto zahteva epilog, predvsem pa močno prevetritev načina razdeljevanja javnih sredstev v javnem sektorju.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Uvodnik
Z vso resnostjo naj zapišemo naslednje: najnasilnejše organizacije v sodobni Evropi in Združenih državah Amerike so tiste, ki napadajo pravico žensk do splava. Gršega nasilja in večjih nasilnežev od teh ljudi preprosto ni. Njihovo nasilje je namreč psihološko in fizično, stojijo pred bolnišnicami in se vtikajo v življenja žensk, ki se odločijo za splav, dejansko se jim postavljajo na pot, hodijo po mestih in kažejo plastične zarodke, ženske pa etiketirajo z izrazi morilke, ubijalke in podobno.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
»Ljubljana je kolesarsko mesto, ki postaja do kolesarjev vedno bolj prijazno, vprašanje pa je, zakaj tudi kolesarji niso do mesta vedno bolj prijazni. Z vožnjo s kolesi vsevprek po pločnikih premagujejo občutek ogroženosti, z vožnjo skozi rdečo luč izkazujejo prezir do avtomobilov, vožnjo mimo prepovedi opravičujejo z občutkom zapostavljenosti. Izkušnje kažejo, da je mogoče od kolesarjev v mestu pričakovati več spoštovanja tako do pešcev kot voznikov šele takrat, ko bo kolesarska infrastruktura zagotavljala večinoma varno, udobno in tekočo vsakodnevno vožnjo po vsem mestu.« Te besede je zapisal nekdanji »kolesarski« podžupan dr. Janez Koželj leta 2021 v mestnem Kolesarskem letopisu.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Uvodnik
Slovenci res nimamo sreče s svojimi politiki: še ko nam kaj domnevno uspe, našim politikom, tem malim egotom, za katere je značilna visoka stopnja nevednosti, uspe vse potacati. Govorimo seveda o članstvu Slovenije v varnostnem svetu in zapletu glede tega, kateri diplomat bo vodil to misijo.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Uvodnik
Izjava nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar novinarju Mladine Petru Petrovčiču, ki problematiko ravnanja Republike Slovenije z begunci spremlja že več kot 15 let, je v resnici zgolj žalostna. Program, ki ga je imela za reševanje vprašanja beguncev Bobnarjeva, je bil najambicioznejši program na tem področju v zadnjih 15 letih. Še vedno je šlo po vseh resnih merilih za medel program, a vendar je to vsaj bil – program. Zdaj vlada Roberta Goloba na tem področju nima programa oziroma dejansko nadaljuje politiko Janeza Janše in Aleša Hojsa. Le besede, ki jih uporabljata notranji minister Boštjan Poklukar in premier, so drugačne, bolj izbrane. No, vsaj Golobove. In kaj je ta politika? Ne vedo, kaj hočejo, vedo pa, česa nočejo. Nočejo beguncev. Nočejo jim pomagati, nočejo se ukvarjati z njimi, hočejo, da jih ni. No, tako to ne gre.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Uvodnik
Nekatere stvari so na prvi pogled videti samo čudne. Eden izmed oškodovancev v poplavah na Koroškem je pripovedoval, da je tistega deževnega dne nenadoma opazil razpoko v predsobi in se sam pri sebi ujezil na izvajalce, saj je bila hiša stara šele deset let. Čez uro je ugotovil, da se hiša premika in da je bila tista razpoka le prvi znak, da hiša stoji na robu plazu. Ta jo je še uro kasneje uničil za vedno, iz nje so pobegnili v zadnjem trenutku.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Uvodnik
Zdaj ko so volitve v Levici mimo, je dejansko čas, da ta stranka nekatere družbene probleme v vladi postavi v ospredje. Gre za probleme, ki jih v drugih dveh koalicijskih strankah ne vidijo, ne razumejo, niti nočejo razumeti, ker jim sedanje stanje dejansko ustreza. Večini preprosto osebno ustreza. Ustreza jim, ker je velika večina ministrov in poslancev teh dveh strank – Svobode in Socialdemokratov – dovolj premožnih in imajo dovolj premoženja, katerega vrednost zaradi anomalij v Sloveniji raste. Bolj je anomalično, premožnejši so.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Uvodnik
Seveda je naloga vlade, ministrov in ministrstev, da pripravljajo sistemske rešitve, da so torej nove zakonske ureditve zaokrožene in logične celote. Državljani po treh desetletjih pričakujemo sodobno stanovanjsko zakonodajo – ki bo dejansko vzpostavila nove standarde na tem področju, Slovenija pa ne bo več raj za premožne, ki v stanovanja nalagajo denar, ker na tem področju ni resne obdavčitve. Pričakujemo tudi novo sistemsko ureditev zdravstva – ki bo razmejila javno in zasebno zdravstvo, opredelila pravice pacientov in seveda sistemsko uredila delovanje zdravstvenih institucij in moč zaposlenih v njih. Prav tako državljani pričakujemo, da bodo okoljski standardi, primerni planetu v okoljski krizi, urejeni v dodelani in sodobni zakonodaji.
