
Grega Repovž
-
Uvodnik / Temu so volivci rekli ne
Že kakšen mesec pred odstopom Tatjane Bobnar s položaja notranje ministrice – premier Robert Golob jo je z dramatiziranjem njenih izjav v odstop dejansko prisilil – so mediji dobili informacije o dogajanju, ki se pripravlja. Zdelo se je za lase privlečeno, tudi zato, ker so bile novice temne, a naj povzamemo: Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, človek, ki je dejansko zrušil vlado Marjana Šarca, a se Šarec iz nerazumljivih razlogov od njega ne more ločiti, naj bi imel tudi v Golobovi vladi vse večji vpliv. Črnčec naj bi skupaj z dolgoletno zaupnico premiera Goloba Vesno Vuković – danes je že generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda, takrat je bila še njena tiskovna predstavnica – opisoval nevarnosti, ki naj bi jih pomenila Bobnarjeva. Ta naj bi, tako naj bi razlagala Vukovićeva in Črnčec, dejansko prestopila k SDS, ščitila naj bi Janševe ljudi v policiji in ministrstvu. Bila naj bi Janševa! Bobnarjeva? Se je komu zmešalo?
-
Uvodnik / Prekletstvo vezne posode
Ta teden je predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministroma in predsednikoma koalicijskih strank Tanjo Fajon in Luko Mescem orisal še dve prihajajoči reformi: reformo plačnega sistema v javnem sektorju in reformo stanovanjske politike. Prva je bila predstavljena zdravstvena reforma že pred štirinajstimi dnevi. A to še ni vse: že čez štirinajst dni naj bi vlada predstavila še davčno reformo.
-
2. 2. 2023 | Politika
Komentar / Upokojenci imajo prav
Čeprav je res, da je shod upokojencev v prestolnici v sredo organizirala SDS in da ga je vodil njen dolgoletni vidni poslanec Pavel Rupar, ki se je moral iz funkcij v stranki umakniti po pravnomočni obsodbi zaradi kraje javnega denarja – stranke nikoli ni motila njegova vulgarnost in grobost -, je dejstvo, da se je shoda udeležilo veliko ljudi, mnogo več, kot jih sicer uspe zbrati SDS, in dejstvo je tudi, da je bilo sporočilo udeležencev zelo jasno. Ne samo to: bilo je tudi upravičeno.
-
Čeprav se danes zdi čas avtokratske vlade SDS, NSi in SMC že oddaljen in se zdi oddaljena tudi destruktivnost njenega prvega moža Janeza Janše, se je treba zgolj spomniti, da je sedanjemu premieru Robertu Golobu šele ta teden, natančneje 24. januarja 2023, neverjetnih devet mesecev po volitvah, ki so bile 24. aprila 2022, uspelo dejansko sestaviti vlado, kot jo je predlagal. In zakaj je bilo tako? Ker je Janša naredil vse, da bi svojega naslednika Goloba čim bolj blokiral – ne glede na posledice.
-
Uvodnik / Imate eno (1) prejeto sporočilo
Izkušnje kažejo, da na politike veliko bolj kot dobronamerne pripombe in zapisi delujejo rezultati javnomnenjskih raziskav. Ker ne želimo biti pokroviteljski, bomo zapisali zgolj, da sta ta teden premier Robert Golob in njegova vlada dobila sporočilo. Pošiljatelj je bila Javnost.
-
Naj se je najprej zdela ideja o stavki pacientov še tako nenavadna, sploh po tem, ko je svojo navzočnost napovedal tudi premier Robert Golob, gre za dogodek, ki smo ga lahko le veseli. Že zdaj lahko napišemo, da gre za enega od dogodkov leta – pa čeprav se je zgodil že 10. januarja.
-
Prihodnji teden naj bi po Sloveniji začele delovati ambulante za ljudi, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Za zdravstveno zavarovanje odšteje zaposleni Slovenec na leto vsaj 1500 evrov – vsak mesec samodejno plača zavarovanje, še preden dobi plačo na bančni račun. K temu nismo prišteli dopolnilnega zavarovanja, torej še dodatnih 450 evrov na leto. Predstavljajte si, da bi toliko, torej vsaj 2000 evrov na leto, plačali za zavarovanje avta ali hiše. Če zavarovanja ne bi mogli uveljaviti, bi to nemudoma poimenovali zavarovalniška goljufija in vsi bi vam rekli ogoljufana stranka. Kako pa so te zavarovance poimenovali na ministrstvu za zdravje? Neopredeljeni pacienti. Neopredeljeni? Neopredeljeni do česa? Do tega, da so za dostop do zdravnika plačali 2000 evrov letne premije in zdaj nimajo dostopa do zdravnika?
-
Če bi primerjali slovenski politični prostor z nemškim, je SDS, ki se pri nas predstavlja kot desnosredinska stranka, primerljiva z vzhodnonemško skrajno desno Alternativo za Nemčijo. Da, vzhodnonemška Alternativa za Nemčijo zagovarja skrajnejša stališča kot zahodnonemška, tam si odkritega rasizma ne upajo privoščiti. In tej zahodnonemški Alternativi za Nemčijo je po svojih stališčih še najbliže slovenska Nova Slovenija. Ko gre za svoboščine, odnos do migrantov, celo ekonomije, je namreč NSi bliže zahodnonemški Alternativi za Nemčijo kot pa koaliciji nemških krščanskih demokratov. Koalicija CDU-CSU, razen posameznikov v njej, nima tako skrajnih stališč, kot jih imajo slovenski krščanski demokrati – čeprav se nemška krščanska koalicija odmika v zadnjem času v desno in stran od centra, kamor jo je umestila Angela Merkel.
-
Predsednik vlade Robert Golob ne tvega tako zelo, ko vedno znova poudarja, da je čas, da zmanjšamo količine mesa, ki ga pojemo, niti ni tako zelo tvegal, ko je to postavil med ključne točke svoje agende. Čeprav se vedno znova oglasijo na eni strani živilska in mesnopredelovalna industrija ter kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo živali, mesa in mlečnih izdelkov, na drugi pa tudi zbirka godrnjačev, Golob govori tisto, kar velika večina prebivalcev, med njimi so tudi oboževalci mesa, ve: preveč mesa, zlasti rdečega, je zdravju škodljivo, preveč mesa je izvor bolezni, z mesom v Sloveniji nismo zmerni, pri porabi mesa smo med evropskimi rekorderji.
-
Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden naredil rutinsko potezo: preverjajoč navedbe odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava, da naj bi poskušal premier Robert Golob vplivati na kadrovanje v policiji, je poslal na specializirano državno tožilstvo vprašanje, ali morda glede družbe Gen-I poteka kakšen postopek, ki ga vodijo oziroma usmerjajo tožilci. Z državnega tožilstva smo v torek prejeli pozitiven odgovor: v zvezi z družbo Gen-I oziroma odgovorno osebo v tej družbi poteka predkazenski postopek. Na tem mestu moramo zapisati: to ne pomeni, da se bodo sumi policistov in tožilcev tudi potrdili, ne pomeni niti, da je odgovorna oseba, ki jo preiskujejo, Robert Golob. Je pa dejstvo, da ne gre za običajno prijavo, ampak za prijavo kaznivega dejanja, ki vsebuje dovolj elementov, da so usmerjanje preiskave prevzeli tožilci.
-
Koliko časa je predsednik vlade Robert Golob že vedel, da v svoji ekipi ne želi več imeti Tatjane Bobnar? Ji je to dal vedeti že pred mesecem dni, ko na sejo vlade ni želel uvrstiti imenovanja Boštjana Lindava za direktorja policije s polnim mandatom? Ker če Golob ne bi imel težav tudi z Bobnarjevo, ampak zgolj z Lindavom, bi se z njo pogovoril, še preden je sploh objavila razpis za imenovanje generalnega direktorja policije, še preden se je zgolj Lindav prijavil, še preden bi lahko nastal zaplet. Ministri in premier niso v formalnih odnosih, usklajujejo se, pogovarjajo, skupaj tuhtajo stvari – ne pridejo na sejo in pred sabo zagledajo predlog za imenovanje, kot je morda zdaj videti.
-
Uvodnik / Kriminal na RTV Slovenija, III.
Dan po referendumu, na katerem je spremenjeni zakon o RTV, ki ga je napisala civilna družba, sprejela pa vladajoča koalicija, dobil dvotretjinsko podporo volivcev, je ekipa Janeza Janše pod vodstvom Andreja Graha Whatmougha in Uroša Urbanije nadaljevala nadlegovanje tam zaposlenih. Že zjutraj se je začelo, kot da se dan prej ni zgodilo nič. Gre za brutalno nadlegovanje in šikaniranje, kakršnih v Sloveniji še nismo videli – in vse to se dogaja na očeh javnosti in inšpekcije.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Le dan po referendumu, na katerem sta SDS in Janeza Janša doživela poraz, saj so volivci podprli vse tri vladne predloge zakonov, se je sestal izvršilni odbor Nove Slovenije in se ogradil od prihodnjega sodelovanja z Janezom Janšo. Na izvršilnem odboru so sprejeli sklep, da v vlado, ki jo bo vodil Janez Janša, ne gredo več. Kot je razložil Tonin, naj bi bil Janša tisti, ki onemogoča desnosredinsko politiko, da bi ta lahko v prihodnosti še vodila državo, saj ljudje v Sloveniji ne odločajo o vsebini, ampak se odločajo za Janeza Janšo ali proti njemu. Tonin je ob tem posebej izpostavil, da za Novo Slovenijo ni problem sama stranka SDS, tudi v vladi naj bi dobro sodelovali, delo vlade, ki je sicer dobila nezaupnico na aprilskih volitvah, pa je ocenil kot zelo dobro in učinkovito. Tonin je ob tem večkrat ponovil, da je čas, da politični veteran (torej Janša, op. p) zapusti politiko.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Golobova vlada / Zavezujoča zmaga
V Sloveniji imamo v tem trenutku tri izrazito močne, zgodovinsko sicer mlade organizacije civilne družbe: Inštitut 8. marec, Pravno mrežo za varstvo demokracije in Glas ljudstva. Danes vsi Slovenci vedo, kako se imenuje nova vladajoča stranka pod vodstvom Roberta Goloba, vedo pa tudi za te tri organizacije. Tako močna je bila namreč njihova vloga pri ponovnem vzpostavljanju demokratičnih standardov v Sloveniji. A pred jesenskimi volitvami in referendumskim dnevom so se vse znašle v nehvaležni situaciji: zaradi višjih ciljev, torej normalizacije družbe po populistični oblasti skrajno desne SDS in njenega vodje Janeza Janše, so v vseh treh organizacijah morali odločiti, da bodo morda nekoliko nežneje obravnavali vlado Roberta Goloba. Ker so tako velevale razmere, zlasti reševanje RTV Slovenija iz rok SDS, so bili v kritiki, zlasti javni, previdni.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Pred referendumsko nedeljo je agencija Ninamedia 21. in 22. novembra izvedla javnomnenjsko anketo, da bi preverila razpoloženje volivcev in njihovo namero, da se udeležijo referenduma. Na eni strani so uporabljali klasično telefonsko metodo, hkrati pa izvedli tudi spletno anketiranje, da bi tako dosegli tudi volivce, ki so telefonsko težje dosegljivi. Vzorec je bil še malo večji kot običajno, saj je v anketi sodelovalo 1127 anketirancev.
-
Janez Janša in Borut Pahor sta zadnja slovenska aktivna politika, ki sta v prejšnjem režimu v Komunistični partiji Slovenije (KPS) dejansko imela službo, plačo in vsak po nekaj partijskih funkcij. Janša je letos moral zapustiti položaj predsednika vlade, potem ko so volivci odločno zavrnili njegovo politiko, Borut Pahor pa bo funkcijo predsednika novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar prepustil dan pred letošnjim božičem.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Kultura
Bilo je sredi junija 2015, verjetno je bil ponedeljek dopoldan. »V Makedoniji sem. Na avtocesti, v taksiju. Avtocesta je polna biciklistov! Sirci, Afganistanci, Pakistanci, nekateri so iz Afrike. Vozijo se s kolesi. S kolesi, prav si slišal. Po avtocesti. Ob robu. Sem že govorila z njimi. S fotografom tudi. Ti napišem tekst?« Je že tako, da se je vse, kar je Ivana Djilas govorila v tistem trenutku, slišalo noro. Zakaj bi se Afganistanci vozili – s kolesi – po Makedoniji? Mar ni rekla, da je na avtocesti? Kaj delajo na avtocesti? Če ne bi klicala ravno Ivana Djilas ...
-
Desetega junija letos se je v odziv na rast cen pogonskih goriv na Twitterju oglasila nekdanja ameriška veleposlanica na Danskem Carla Sands. Čeprav je več let kot Trumpova izbranka živela v danski prestolnici København, je Američanom »prijazno« pojasnila, da je na Danskem še težje živeti kot v ZDA – tako so ubogi Danci prisiljeni kolesariti, ker si že srednji razred ne more privoščiti avtomobila.
-
Čeprav so ankete javnega mnenja teden dni pred volitvami nakazovale spodobno prednost Nataši Pirc Musar pred zmagovalcem prvega kroga Anžetom Logarjem, v nedeljo zvečer, po zaprtju volišč, presenečenje ni izključeno. Anže Logar je namreč močan kandidat. To se zdi presenetljivo glede na zelo jasen odklon večine javnosti do stranke SDS, izkazan tudi na parlamentarnih volitvah letos spomladi. Logar je namreč dejansko drugi človek SDS, Janša le redko komu tako zaupa kot Logarju. Ob sebi ga ima ves čas in Logar mu enako zvesto stoji ob strani v dobrih in tudi slabih časih.
-
Volilna kampanja mora imeti tudi svojo odgovorno osebo. Anže Logar, predsedniški kandidat stranke SDS, je poleti, ob začetku zbiranja podpisov, s katerimi je pristopil h kandidaturi, predstavil to osebo svoje kampanje. To je Anka Sukič, mlada podjetnica iz Prekmurja, prostovoljka, ki naj bi že leta spremljala njegovo politično kariero, s čimer naj bi si zaslužila njegovo zaupanje in to čast.
-
Nobenega dvoma ni, da je stranka Levica z vidika političnega razvoja Slovenije pomembna. Če ne bi bilo Levice in njenega avantgardnega preteklega razmišljanja, podprtega z veliko znanja in vednosti, bi se danes v Sloveniji podobno kot v drugih vzhodnoevropskih državah mrščili nad minimalno plačo (ki je v resnih zahodnih kapitalističnih državah standard), sindikalizem bi bil še vedno obravnavan kot ostanek komunizma, danes v Sloveniji ne bi imeli tako močne razprave o pomenu javnih sistemov – zdravstvo bi veliko hitreje lezlo v zasebne roke –, ne bi končno prišli do spoznanja, da stanovanja ne morejo biti tržno blago, ampak so socialna kategorija, ne nazadnje tudi okoljske teme v družbi ne bi dobile mesta, ki ga imajo.
-
Če povzamemo: tik pred prvim krogom volitev se zdi, da je razpadla zaveza med volivci, ki je nastala aprila, da ni več večinskega ne janšizmu in podpore strankam, zavezanim demokraciji in človekovim pravicam. V tem trenutku se zdi zelo verjetno, da bo v drugem krogu zmagal Anže Logar, kandidat SDS. Če bi se to zgodilo, bo to poraz tudi za koalicijo, bo pa močan veter v jadra SDS in Janši na lokalnih volitvah in nato na referendumih. Krive naj bi bile liberalne in leve politične stranke, ki svojim volivcem niso ponudile skupnega in dobrega kandidata. Torej človeka, ki bi bil všeč celotnemu levoliberalnemu spektru volivcev.
-
Zdaj kaže, da bo Slovenija doživela v tem letu parlamentarne volitve, dva kroga predsedniških volitev, dva kroga lokalnih volitev – in še eno referendumsko nedeljo, ki naj bi se zgodila med obema krogoma lokalnih volitev. Že brez referendumske nedelje gre za enormno količino volilnih nedelj.
-
Pred enim letom, točneje v torek, 5. oktobra 2021, je Slovenija doživela najhujše nasilje države nad prebivalstvom – nasilje, ki si ga tudi tisti, ki ves čas opozarjajo pred avtoritarnostjo in nasilnostjo Janeza Janše, niso mogli predstavljati. V Ljubljani so se takrat na protestih zbrali tisti, ki so nasprotovali cepljenju zoper novi koronavirus. Na protestih je policija v množico izstrelila več kot 400 nabojev solzivca, kar je res enormna količina, poleg tega pa je proti protestnikom brez milosti uporabljala tudi vodni top, v katerega vodo je bil primešan solzivec, kar je v nasprotju z vsemi konvencijami in pravili. Pri čemer je bila policija popolnoma neizzvana, ona je začela nasilje. Da, tako je bila videti Slovenija pred enim letom.
-
Kdo je nastavil dinamit in sprožil detonacijo, šlo naj bi za 100 kilogramov na vsakem mestu poškodovanja, s tem pa razstrelil in onesposobil Severni tok 1 in Severni tok 2, plinovoda, ki vodita od Rusije do Nemčije – in potem naprej po Evropi?
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
Do tega tedna so javnomnenjske agencije merile možnost vseh kandidatov za predsednika republike, ki so napovedali možnost kandidature ali pa se lotili zbiranja uradno podpisanih izjav podpore. Javnomnenjska anketa, ki jo je ta teden opravila agencija Ninamedia za Mladino, pa je prva merila dejanske kandidate, ki so zadostili formalnostim, dobili torej podporo politične stranke oziroma volivcev, da se volitev udeležijo.
-
Ko je vlada Roberta Goloba napovedala, da bo odstopila od pogodbe, s katero se je vlada Janeza Janše v imenu Slovenije obvezala k nakupu vojaških osemkolesnih vozil boxer, je bila novica le ena: Slovenija bo zdaj morala plačati odškodnino v višini 70 milijonov evrov – zaradi Golobove vlade naj bi bili torej ob 70 milijonov evrov. Kako je to mogoče?
-
Izraz »zima solidarnosti« je v sredo, na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta, uporabil vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Uporabil ga je v njegovi najpreprostejši obliki, češ, v tej zimi moramo biti v Evropi solidarni, ker le tako »lahko premagamo Putina in znižamo račune«. A v tej besedni zvezi se skriva vse tisto, pred čemer stoji Evropa v tem trenutku – je dejansko zlovešča besedna zveza, ki opozarja na vse tisto, kar bo šlo lahko v naslednjih mesecih narobe.
-
Kaj imajo investicijske banke, pokojninski skladi in investicijske družbe z naraščajočo ceno elektrike? Veliko. Ker so dobički v izrednih razmerah veliki, so množično vstopili na trg elektrike, nafte, plina, hrane, sklepajo terminske in druge pogodbe, služijo na strahu in izrednih razmerah. Zaslužki so bajni.
-
Nekajmesečna uvertura v volitve predsednika republike se v Sloveniji vedno začne nekako nedolžno, s poudarjanjem omejene predsednikove moči in protokolarnosti funkcije. Nato se začnejo pojavljati kandidati, vsak od resnih ima ob objavi kandidature najprej malce višjo podporo, z vsakim novim resnim kandidatom pa se razmerja hitro spreminjajo. In vedno znova so kandidati nad tem šokirani, nemalokrat usihajočo podporo pripisujejo medijem oziroma političnim nasprotnikom, težko sprejmejo, da so morda sami krivi zanjo, ali celo, da na to nima nihče resnega vpliva, razen volivcev. Ko je na primer leta 2002 kandidaturo napovedal France Arhar, dolgoletni guverner Banke Slovenije, se je zdelo, da bo celo premagal Janeza Drnovška. Res je na upad Arharjeve priljubljenosti vplivalo razkritje sumljivega poslovanja Vzajemne in nato dohodkov uprave, ki jo je vodil, a na tretje mesto ga je dokončno potisnila objava kandidature Barbare Brezigar, kandidatke, ki jo je podpirala SDS.