Grega Repovž
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Družba
Ne moreš biti ekonomist, če nimaš tudi političnih mnenj
»Ekonomisti, politiki, domače in tuje institucije se kar naprej ukvarjamo z prašanji, kako smo prišli sem, kjer smo, kje sploh smo in kam gremo. Če ne vemo odgovora na prvo in drugo vprašanje, ni razlogov, da bi poznali odgovor na tretje. Celo če bi znali odgovoriti na prvi dve, bi bil odgovor na tretje vprašanje negotov; netočnost je v ’znanosti’, kot je ekonomija, razumljiva. Ekonomisti sicer menimo, da smo znanstveniki, vendar smo največkrat le pridigarji vsakokrat veljavnih dogem o delovanju gospodarstva in morda bolj teologi kot znanstveniki.«
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Uvodnik
Dnevnik je preteklo soboto objavil intervju z Marcelom Štefančičem, jr., ki od politične odstranitve z RTV Slovenija objavlja le še v matični Mladini. V tem intervjuju je Štefančič med drugim spregovoril o tem, da so bile velike družbene spremembe vedno dosežene z nasiljem. Z nasiljem? Da, z nasiljem.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Uvodnik
Kriminal na RTV Slovenija, II.
Prejšnji teden smo na tem mestu zapisali, da če RTV Slovenija želi spet pridobiti gledalke in gledalce, bo tokrat morala izpeljati očiščenje zavoda. Ti strankarski vojščaki SDS, nekateri šele zdaj dobivajo pogodbe o zaposlitvi, zato je tam Uroš Urbanija, bodo z RTV Slovenija morali oditi. Brez tega normalizacije ne bo. A ne samo oditi: dejansko bi morala nova ekipa dogajanje v zadnjih dveh letih obravnavati kot kriminalna dejanja, šlo je za načrtno zlorabo javnega servisa in javnih sredstev, za lažiranje kadrovskih potreb, za negospodarno delovanje.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Družba
V sredo je vodstvo RTV Slovenija na spletni strani objavilo sporočilo za javnost, ki ga je napisal direktor TV Slovenija Uroš Urbanija: »Z razočaranjem ugotavljamo, da je tokratni uvodnik Gregorja Repovža, odgovornega urednika Mladine, prestopil mejo kulturnega in strokovnega izražanja osebnega mnenja. Besedilo je nesprejemljivo v javnem prostoru, še zlasti za četrto vejo oblasti, ki bi morala opozarjati, ne pa spodbujati sovražni govor in hujskanje. Direktor Televizije mag. Uroš Urbanija se je zato na podlagi sklepa kolegija direktorja TV SLO odločil, da bo Televizija prekinila vsakršno poslovno sodelovanje s časnikom Mladina, vodstvo RTV Slovenija pa bo s strokovnimi službami proučilo možnosti vložitve pravnih sredstev.«
-
17. 8. 2022 | Politika
V sredo je vodstvo RTV Slovenija na spletni strani objavilo sporočilo za javnost, ki ga je napisal direktor TV Slovenija Uroš Urbanija: »Z razočaranjem ugotavljamo, da je tokratni uvodnik Gregorja Repovža, odgovornega urednika Mladine, prestopil mejo kulturnega in strokovnega izražanja osebnega mnenja. Besedilo je nesprejemljivo v javnem prostoru, še zlasti za četrto vejo oblasti, ki bi morala opozarjati, ne pa spodbujati sovražni govor in hujskanje. Direktor Televizije mag. Uroš Urbanija se je zato na podlagi sklepa kolegija direktorja TV SLO odločil, da bo Televizija prekinila vsakršno poslovno sodelovanje s časnikom Mladina, vodstvo RTV Slovenija pa bo s strokovnimi službami proučilo možnosti vložitve pravnih sredstev.«
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Uvodnik
Da bi lahko razumeli današnje dogajanje v javnem zavodu RTV Slovenija, torej imenovanje Janševega šefa propagande Uroša Urbanije za direktorja TV Slovenija in napovedane prihode Janševih najbolj zvestih kvazi novinarskih kadrov v javni zavod, je treba pogledati drugo stran medijske krajine – namreč medije v lasti SDS oziroma v njihovi orbiti. SDS je v svojem podcenjevanju javnosti zgradila velik medijski grozd, ki vključuje Nova24TV, Planet TV, Demokracijo, vsaj 24 navidezno lokalnih novičarskih portalov ter več radijskih programov ter prav tako že Siol.net in seveda prek političnega zavzetja tudi javno RTV Slovenija.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Uvodnik
Čeprav je bilo o ustavni ureditvi, ki določa položaj predsednika republike in njegove pristojnosti, v dobrih tridesetih letih izrečenih veliko tehtnih in tudi pavšalnih ocen, je po štirih predsednikih nove dobe, Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku, Danilu Türku in tudi Borutu Pahorju, mogoče ugotoviti, da ima z ustavo določena funkcija ravno dovolj moči in teže. To se je pokazalo pri vseh štirih predsedniških osebnostih. Zaradi neposredne izvolitve je imel vsak izmed predsednikov dovolj javne moči, da sta mu zakonodajna in izvršna oblast v ključnih trenutkih morali prisluhniti ali pa prevzeti nase, da je predsednikova kritika ali podpora vplivala na stabilnost vladajoče koalicije in vlade. Hkrati ima slovenski predsednik v rokah dejansko moč, saj s predlaganjem ustavnih sodnikov vzpostavlja ideološki in politični temeljni okvir države.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Uvodnik
Ali bomo imeli dovolj plina? Naj kupimo alternativno peč? Se lahko zgodi, da zmanjka plina in bomo pozimi zmrzovali? To so danes vprašanja, ki okupirajo marsikaterega prebivalca Evrope, prodajalci ogrevalnih sistemov pa si manejo roke. Ljudje delujejo samozaščitno, kar je logično, pa čeprav vedo, da njihove temne misli poganja ščepec panike. Dejstvo je, da v tem trenutku Evropa nima resnega primanjkljaja plina, prav tako pa ne kaže, da ga bo res imela – ne glede na to, da poslušamo dramatične vesti o zapiranju ventilov na Severnem toku 1, česar pa si tudi Rusija ne more privoščiti. Plin za zimo namreč normalno priteka v evropske zalogovnike za plin. Vse, kar se danes dramatičnega dogaja (in res je dramatično), pa ni povezano s količino plina in zalogami plina, temveč gre za ceno, po kateri bomo Evropejci kupili plin za to zimo – in še to le za preostali plin, ki manjka v zalogah. Gre torej za ekonomijo, za ceno, za ceno plina. Ena stran jo zdaj povišuje, druga jo poskuša zbiti. A cena plina je vseeno pomembna zadeva.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Uvodnik
Čeprav se za politiko uporabljajo predvsem negativni izrazi in žaljivke, je vendarle nemalokrat tudi »umetnost« strateškega razmišljanja, taktike, geostrateških razmislekov, pogajalskih in šahovskih potez. Vsaj bila je, dokler so vanjo še hoteli vstopati najboljši kadri – še v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so vanjo odšli najboljši diplomanti, tudi pri nas.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Uvodnik
Ko je Mladinin novinar Borut Mekina dobil prve informacije o tem, da so si ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov in razni kabinetni svetovalci vlade Janeza Janše izplačali nadomestilo za domnevno neporabljen dopust na svoje tekoče račune in da je prenekateri od njih prejel krepko čez deset tisoč evrov, je rekel, da to preprosto ni mogoče, da si tako daleč nihče ne bi drznil iti: »Saj so bili vendar funkcionarji! Njihov mandat je omejen, imajo funkcionarske dodatke, ta člen zakona o delovnih razmerjih je namenjen zaposlenim, ki zaradi izrednih okoliščin niso mogli izkoristiti dopusta.« Funkcionarji, poslanci, ministri in državni sekretarji imajo veliko večje privilegije ob koncu mandata kot drugi zaposleni. Če ne morejo takoj najti nove službe, namreč lahko po prenehanju funkcije zaprosijo za nadomestilo plače, prejemajo pa ga lahko do enega leta. Šest ministrov vlade Janeza Janše in še več njenih državnih sekretarjev je to pravico tudi izkoristilo.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Uvodnik
V ponedeljek smo doživeli hladen tuš – začela so se pogajanja med vlado kot delodajalcem in sindikati javnega sektorja, vlada pa je na pogajanja prišla z – recimo temu tako – nepremišljenim predlogom. To je mil izraz. Vladna stran je namreč sindikatom javnega sektorja ponudila zgolj draginjski dodatek v obliki dodatnega regresa za najnižjih 24 razredov, zavrnila pa pogajanja o uskladitvi plač z rastjo cen oziroma inflacijo. Pri več kot desetodstotni inflaciji? To ravnanje razkriva oholost, nevednost, predvsem pa nerazumevanje razmer, v katerih se je znašla Slovenija. Inflacija ni čas za preigravanje. Inflacija je preresna zadeva, da bi se lahko šli te igre. In sicer zato, ker imajo sindikati v razmerah rastočih cen zelo veliko moč.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Politika
Koronavirus se je po dobrih treh mesecih vrnil, število okuženih se v evropskih državah, ki kolikor toliko urejeno izvajajo testiranje in nadzorujejo okuževanje, vsak teden skoraj podvoji. Kot obe covidni poletji doslej se razmere najhitreje poslabšujejo v najbolj priljubljenih turističnih krajih – stanje okužb je najslabše v Franciji in Grčiji. Tako je imela sredi tega tedna Francija 2050 okuženih na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh, Grčija 1850, Italija 1622. Vrstni red je torej podoben kot v preteklih dveh letih, le da se je tokrat z visoko okuženostjo z virusom tem državam pridružila še Nemčija (1452), največja evropska država in država, iz katere prihaja največ turistov tudi v Slovenijo in na Hrvaško.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Uvodnik
Mesec po imenovanju nove vlade navkljub vsemu upanju, ki so ga z visoko podporo vanjo položili volivci in tudi mnenjski voditelji, tisti, ki slovensko politiko temeljito in pozorno spremljajo, že vidijo, da je Robertu Golobu z ekipo uspelo narediti kar nekaj političnih in kadrovskih napak, zaradi katerih se lahko zelo hitro znajde v podobnih stiskah, kakršne so pestile njegove predhodnike. Ko pravimo predhodnike, ne mislimo na predsednike vlade, ampak na opozicijske voditelje, ki so na volitvah premagali SDS in Janeza Janšo.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Politika
Nataša Pirc Musar ali Marta Kos
Oktobra bodo v Sloveniji predsedniške volitve, v preteklem tednu pa sta svojo kandidaturo že napovedali podpredsednica Svobode in nekdanja diplomatka Marta Kos ter odvetnica in družbeno angažirana pravnica Nataša Pirc Musar. Obe sta liberalki z visoko javno prepoznavnostjo. V javnomnenjski raziskavi smo ju soočili med sabo ter s tremi kandidati s konservativnega pola: evropsko poslanko in nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, nekdanjim diplomatom in podpornikom Janeza Janše Ernestom Petričem, ki sicer nastopa kot zunanji sodelavec z različnimi strankami in konservativnimi iniciativami, ter Alojzom Kovščo, predsednikom državnega sveta in soustanoviteljem zavezništva Povežimo Slovenijo, za katere se tudi zaradi njihovih izjav v zadnjem času ugiba, da bi se znali pojaviti na volilnih lističih. A seveda to ni pravi seznam kandidatov, saj svojih kandidatov še niso razkrile SDS, SD in Levica, torej ne leve ne desne stranke, tudi Ljudmila Novak, če bi kandidirala, nima avtomatično zagotovljene podpore NSi, ki ji je dolga leta sicer predsedovala. Poleg tega pa izkušnje preteklih volitev kažejo, da prav na predsedniških volitvah lahko pride do močnih obratov v javnem mnenju ter presenečenj. Vendar pa nam rezultati tokratne javnomnenjske raziskave kljub temu že jasno nakazujejo razpoloženje v volilnem telesu.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Uvodnik
V teh dneh velike svetovne naftne družbe, pa tudi lokalne, objavljajo končne rezultate poslovanja v lanskem letu. Analitiki ves čas ponavljajo, da naj bi bil za lansko rast cen energentov in reprodukcijskega materiala ter transporta in drugega kriv postepidemični zagon gospodarstev. Povpraševanje po prvem letu zastoja naj bi bilo tako veliko, da ga dobavitelji niso več dohajali, čemur je sledila rast cen. Zakaj so torej cene rastle? Ker so lahko. Ne zato, ker so se spremenile vhodne cene, ampak ker na teh trgih ni več nobene regulacije. Šlo je torej za čisto zlorabo izrednih razmer.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Uvodnik
Vojna v Ukrajini se, tako se nakazuje, že bliža svojemu koncu. Ruski predsednik Vladimir Putin in njegova vojska namreč zgolj še »ravnata« mejo, povezujeta zadnje točke okupiranega območja. In ko bo območje sklenjeno, bo za Rusijo vojna končana. Seveda to ne pomeni, da ne bodo še nekaj časa potekali boji med rusko in ukrajinsko armado, to lahko traja tudi leta – ne nazadnje so spopadi na delu zdaj dokončno okupiranega območja trajali že več kot sedem let, pa se nam v Evropi ni zdelo, da smo sredi vojne.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Uvodnik
V trenutku nastajanja tega članka ni jasno, ali je ljubljanski župan Zoran Janković vpleten v korupcijsko afero, povezano z gradnjo plinske elektrarne v Ljubljani. Gre za največjo naložbo v prestolnici, vredno 118 milijonov evrov, kriminalisti pa trdijo, da je bila pri tem poslu ponujena podkupnina 3,5 milijona evrov, pri čemer naj bi bilo 650 tisoč evrov že izplačanih. Policija navaja, da so v afero vpleteni Jankovićevi najožji sodelavci, med njimi direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde. Dodatno dvome o Jankovićevi čistosti zbuja to, da je bil posrednik za grško družbo, ki jo je Energetika Ljubljana izbrala na razpisu, poslovnež Petar Komljenović, dolgoletni Jankovićev prijatelj in poslovni partner njegovih družb. A hkrati zaradi načetega zaupanja v policijo ta trenutek ne vemo niti, kako verodostojna je preiskava: začela se je v času, ko so nacionalni preiskovalni urad vodili ljudje, ki jih je Janez Janša postavil tja prav z namenom obračunavanja s političnimi nasprotniki – med katerimi je seveda tudi Zoran Janković.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Uvodnik
Več kot 30 let samostojne države se zdi dovolj dolgo obdobje tudi za sprijaznitev, da je Slovenija po vseh merilih majhna država – res majhna. Vsa poosamosvojitvena leta se zlasti politika in tudi mediji temu dejstvu nekako izogibajo, vsi skupaj sodelujejo v napihovanju te države čez njene dejanske meje, gre za vzbujanje občutka, da smo večji, ker se med seboj tako izjemno razlikujemo in je vsak košček te dežele ekskluziven. Te »sanje«, da je Slovenija kar spodobno velika država, najnazorneje kaže vedno znova oživljen projekt regionalizacije, pri čemer politika zadnja leta kot kar racionalno razdelitev poudarja reorganizacijo države v 14 pokrajin.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Uvodnik
O besedilu koalicijske pogodbe se je v tednih pred imenovanjem Roberta Goloba za mandatarja vnel oster javni prepir, vodili pa so ga predvsem lastniki kapitala, ki so se samodeklarirali za predstavnike gospodarstva. A niso zagovarjali interesov podjetij, dejansko so govorili samo o lastnem, doslej tako skromno obdavčenem premoženju, s katerim razpolagajo. Ali kot je pred tednom dni v Tarči zelo preprosto ponazoril poslanec SD Matevž Frangež: v tem trenutku upokojenec in bogat človek oba plačujeta enako za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri čemer da na letni ravni revnejši upokojenec za to tudi do ene od dvanajstih pokojnin. Če uvedemo nepremičninski davek in hkrati odpravimo zdravstveno zavarovanje, bo upokojenec plačal 100 do 150 evrov nepremičninskega davka, privarčeval več kot 200 evrov, premožni ljudje pa bodo končno plačevali od dejanskega premoženja (tako kot upokojenec), s čimer bomo v proračunu zbrali več denarja. Pri tem seveda davek za premožnega človeka še zdaleč ne bo znašal dvanajstine letnega dohodka, kolikor mora danes samo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odšteti revni upokojenec.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Uvodnik
Tik pred volitvami je v Slovenijo prišlo več tujih novinarjev. Nekatera vprašanja so se ponavljala. Se lahko zgodi, da bo Janša naredil kaj takega kot Trump, da bo insceniral napad na slovenski parlament? Bo sploh priznal izide volitev, na katerih bo verjetno poražen? Se lahko zgodi, da ne bo pripravljen zapustiti oblasti? Bo oviral oblikovanje nove vlade? Kljub dobremu poznavanju Janše smo novinarji tujim kolegom ponavljali, da je Janša sicer avtokrat, da je nevaren človek, a da si te rdeče črte vseeno ne bo drznil prestopiti. In na dan volitev, če odmislimo gnev in žolč, ki ga je v nekem trenutku izlil na medije in zmagovalce volitev, se je zdelo, da smo imeli prav: da bo res priznal poraz na volitvah in da bo njegova vlada tudi razmeroma spodobno zapustila oblast – bo sicer imenovala kopico članov stranke za veleposlanike, pohitela z deljenjem denarja, uresničila se je tudi napoved, da bo zagotovo na eni zadnjih sej poplačala RKC za vdanost in podložnost Janševi avtokraciji, pohitela je z zaposlovanjem strankarskih vojščakov po državnih službah, do prejšnjega tedna opravila več kot sto imenovanj na visoke položaje v uradništvu in javnih institucijah. A vse te nespodobnosti smo pričakovali – so del klasičnega arzenala nespodobnosti Janeza Janše.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Uvodnik
Bodoči premier Robert Golob je imel po zmagi na volitvah priložnost, da sestavi res dobro ekipo. Kombinacijo starih mačkov s spominom, ki bi vlado varovali z izkušnjami preteklih napak in dogodkov, strokovnjakov na najpomembnejših področjih sedanjega časa, ki bi zagotavljali, da bi Slovenija naredila zeleni preboj. Ekipa, ki jo je predstavil v sredo, ni taka. Golob je pri sestavi ekipe tvegal z nenavadnim izborom. Ki pa ni brez logike.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Uvodnik
Dober teden po volitvah je dogajanje na RTV Slovenija pokazalo tisto, kar smo kljub navdušenju, da smo se avtokratskega režima v Sloveniji vsaj za nekaj časa znebili, ves čas vedeli: da je v dveh letih janšizem prodrl in se zasidral v številne družbene sisteme in podsisteme in da bo odpravljanje neprimerno težje, bolj dolgotrajno in tudi mučno, kot so predvidevali tudi največji pesimisti. Janševiki ne bodo zapustili položajev, na katere so bili postavljeni, nasprotno – vedo, da se zdaj njihova naloga šele začenja. Branili bodo vsak zasedeni položaj, vsako zasedeno institucijo, uporabili vsa politična in pravna sredstva, ne glede na posledice. Za to so bili tudi postavljeni na ta mesta – in ne gre pozabiti, da je pri marsikateri zasedbi trajalo tudi mnogo več kot eno leto, preden je uspela. RTV Slovenija je že tak primer. Postopki zamenjav teh ljudi bodo dolgotrajni in nekaterih sploh ne bo mogoče izpeljati pred iztekom mandatov.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Uvodnik
Čas po volitvah je za zmagovalce najnevarnejši čas. Zanos zmage in občutek, da je zdaj vse v njihovih rokah in da vse vedo, je zaznamoval veliko zmagovalcev. V slabem smislu.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Uvodnik
Liberalni in levi volivci so se tik pred volitvami nenadoma znašli v spremenjenih razmerah. Pred desetimi dnevi je še kazalo, da se bodo v državni zbor uvrstile vse stranke KUL, Gibanje Svoboda pa bo doseglo položaj relativnega zmagovalca in tudi mandatarja, a razmerja so se zadnji teden temeljito spremenila. Podpora koaliciji, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SNS, Konkretno oziroma Povežimo Slovenijo in Naša dežela, raste, pola sta blizu izenačitve. Podpora Janševi SDS narašča, zato narašča tudi podpora Gibanju Svoboda, saj se volivci, ki si ne želijo več Janše na oblasti, odzivajo taktično in še bolj množično podpirajo najmočnejšo stranko levoliberalnega pola. Zaradi tega se zmanjšuje podpora LMŠ in SAB, pa tudi Levici in SD. A če bo podpora LMŠ in SAB ostala tako nizka, kot je bila sredi tedna, bo vsaj ena izmed teh strank izpadla iz prihodnjega parlamenta, to pa bo oslabilo celoten levoliberalni pol in okrepilo Janšo.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Uvodnik
Politiko bosta v naslednjem mandatu določali dve področji: energetika in zdravstvo. Pri obeh gre za milijardne proračune. Pri obeh so lobiji izredno močni, različni, imajo veliko moč in denar, velik vpliv, tudi v medijih.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Uvodnik
Prav neverjetno je: pred 30 leti so se vzhodnoevropske države iztrgale iz objema Sovjetske zveze in komunizma. Velika večina njihovih prebivalcev je želela živeti v demokraciji zahodnega tipa. Z delitvijo oblasti, zasebno lastnino, kapitalizmom, večstrankarskim sistemom, demokracijo, uveljavljenimi človekovimi pravicami, pravico do anticipacije, delujočo in svobodno civilno družbo, svobodnimi mediji, svobodo izbire in mišljenja. Tudi Rusija je po razpadu Sovjetske zveze poskusila oditi v to smer, a se je ustavila že na prvi tretjini poti. Pot v demokracijo je dokončno ustavil Vladimir Putin, ki je prejšnji komunistični sistem nadomestil s kapitalistično avtokracijo. In na vzhodu smo se nad tem zgražali. In kje smo danes? Vse več držav po vzhodni Evropi postaja po ustroju kopija Putinovega režima: navidezna demokracija, kjer se opozicija ovira in preganja, medije, tako zasebne kot javne, oblast napada in lomi, civilna družba doživlja prepovedi in finančne kazni, človekove pravice se kršijo na vsakem koraku, z zakonodajo ter tudi z nasiljem represivnih organov in državnega aparata. O katerih državah govorimo? Seveda o Madžarski. Pa o Poljski, o Romuniji in Bolgariji, tudi o Hrvaški, seveda o Srbiji. In Slovenija? Dolga leta smo se zgražali nad temi poldemokracijami skupaj z Zahodom in mahali s svojega evropskega vlaka. A leta 2022 smo pred odločitvijo: ali sledimo vzhodnim avtokracijam in se tudi sami začnemo spreminjati v avtokracijo po vzoru Putina ali pa se poskušamo vrniti med normalne demokracije. Seveda tudi zahodna demokracija ni izjemna. Ima veliko šibkih točk. A je demokracija.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Uvodnik
Borut Mekina v tokratni Mladini razkriva nenavadne razpise po vsej državni upravi: ta mesec je objavila rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo – tri dni! –, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Poglejmo primer, ki ga navaja Mekina: »Generalni sekretariat vlade je 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.« Da, govorim o ravnanju strank SDS, NSi in SMC – Konkretno, strank, ki ves čas napadajo državno upravo, češ da bi morala biti vitkejša, da je v njej zaposlenih preveč ljudi, da to obremenjuje gospodarstvo in proračun – a prav ti sprenevedavi ljudje danes spet na veliko zaposlujejo svoje ljudi v javnem sektorju. Nespodobno je sicer že to, da to počnejo na koncu mandata, vsem na očeh, brez sramu.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Kaj dela SDS na področju medijev? Ustvarja množico portalov, televizijskih kanalov, tiskanih medijev, ki so videti kot mediji, zvenijo kot mediji in se predstavljajo kot mediji. Pa so mediji? Niso. So del propagandnega aparata, v njih ne delajo novinarji, ampak propagandni vojščaki stranke. Enako zadnja leta počne Nova Slovenija, tak primer je njen časopis Domovina. Pač, želijo si imeti medije, čeprav je to skregano z vlogo in poslanstvom medijev in politike. S to mimikrijo poskušajo predvsem zmanjšati moč pravih medijev, hkrati pa mislijo, da bodo s tem usmerjali javno mnenje. A enako že leta počnejo na področju javnomnenjskih raziskav. Na eni strani napadajo javnomnenjske agencije, jih poskušajo diskreditirati – Ninamedio na primer že vsaj 20 let –, na drugi strani pa poskušajo vnašati zmedo na to področje tako, da ustanavljajo »svoje« agencije. Takšna je na primer agencija Parsifal, ki jo vodi dolgoletni podpornik stranke SDS Borut Rončević – človek, ki mu je ta vlada pravkar »v zahvalo« ustanovila raziskovalni inštitut ter mu namenila več kot pet milijonov evrov, čeprav za ustanovitvijo ni nobenih resnih vsebinskih razmislekov.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Agencija Ninamedia je po ponedeljkovem prvem soočenju predsednikov osmih najmočnejših političnih strank na POP TV naredila raziskavo o tem, kdo izmed predsednikov strank (Janeza Janšo je nadomeščal podpredsednik Aleš Hojs) je bil najbolj prepričljiv. Kar 38,3 odstotka vprašanih je kot najbolj prepričljivega ocenilo Roberta Goloba iz Gibanja Svoboda, sledil mu je Aleš Hojs z 10,2 odstotka. Na tretjem mestu se je z 9,6 odstotka znašel Luka Mesec iz Levice, ki mu sledita predsednica SD Tanja Fajon z 8,7 odstotka in Alenka Bratušek iz istoimenske stranke s 6,1 odstotka volivcev.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Uvodnik
Ta petek je poleg redne Mladine izšla tudi posebna izdaja Alternative – Misliti volitve. Gre za zelo drugačna besedila, kot bi jih morda pričakovali: za akcijske načrte po posameznih področjih, od energetike, prometa, zdravstva, policije, pravne države ... V njej je na primer prispevek konec prejšnjega tedna preminulega dr. Petra Novaka, strokovnjaka za energetiko, ki je za to priložnost razčlenil zeleni energetski prehod Slovenije. Ali pa na primer prispevek dr. Mateja Ogrina, geografa, strokovnjaka za promet, ki natančno razloži, kaj moramo storiti po 30 letih napačnega prometnega razvoja, zaradi katerega strošek za mobilnost slovenske družine znaša pošastnih 17 odstotkov njenega prihodka, vse skupaj pa obteži spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati – in to narobe.
