Grega Repovž
-
Starost pred ustavnimi sodniki
Da za nasmehi ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja ob napovedi, da bodo s »stimuliranjem« predčasnega upokojevanja delavcev z že izpolnjenimi osnovnimi oziroma minimalnimi pogoji za upokojitev, ki so ga seveda vnesli v enega od protikoronskih zakonov (kot da ne gre za temelj upokojitvene in zaposlitvene zakonodaje), dejansko stoji načrt, kako zaposliti člane koalicijskih strank in njihove sorodnike (veliko iz SDS, malo iz NSi, čisto malo iz SMC pa kakšnega sina ali vnuka iz DeSUS), se je izkazalo takoj januarja. Informativne izračune za posamezne delavce so na pokojninskem zavodu naročili le iz javne uprave, zlasti ministrstva so bila dejavna. Vodstva zasebnih podjetij, ki so si že tudi mela roke, ker se bodo brez resnih stroškov »znebila« delavcev, ki so sicer dali celotno življenjsko dobo podjetju, zdaj pa so zaradi prispevkov malce dražji, so se morala obrisati pod nosom. Hitro so ugotovila, da so predvidene odpravnine tako visoke, da je bolje, če delavce obdržijo na delovnih mestih. No, nesorazmerne odpravnine in s tem molk predčasno upokojenih si koalicija lahko privošči, saj bo strošek poravnan iz javnih sredstev, v zameno pa si je obetala zaposlitev svojih. Za to ni nobena cena previsoka.
-
Na tem mestu smo prejšnji teden zapisali, da bodo poslanci DeSUS in SMC samo na prvi pogled izbrali lažjo pot, ko bodo na glasovanju raje podprli Janeza Janšo, kot se mu drznili postaviti po robu. Tako je pač kolaborantsko življenje. Počutiš se slabo in ves čas poskušaš utemeljevati, zakaj to počneš. In bolj ko utemeljuješ, bolj si patetičen. Kot je patetičen odziv iz SMC na to, da je njihov prijatelj in zaveznik Janša le dan po tem, ko so mu izrekli podporo, povozil njihova mnenja o zakonu o zakonski zvezi. Kako pa so nasprotovali, če je bilo mnenje sprejeto na korespondenčni seji? So s copati tolkli po kuhinjskem pultu, doma? Neugodno za stranko, ki je članica evropskih liberalcev. A tako je: SMC sodeluje pri razgradnji vladavine prava, mirno prenaša, da so imenovanja tožilcev blokirana iz političnih razlogov, in dejavno podpira vmešavanje vlade v delovanje medijev.
-
Iluzija, da naslednji poskus obstaja
V ponedeljek bo državni zbor glasoval o nezaupnici vladi Janeza Janše in o imenovanju Karla Erjavca za mandatarja za sestavo vlade. Kaj vemo o tem glasovanju v tem trenutku? Da nezaupnico brez dvoma podpirajo poslanske skupine LMŠ, SD, Levice in SAB. Glasov je v tem trenutku torej okoli 40. Ne vemo, kaj bodo zares naredili poslanci DeSUS, in ne vemo, ali se bodo morda v SMC, kjer kljub vsemu obstajajo poslanci, ki jim je popolnoma jasno, da vlada Janeza Janše vodi Slovenijo v slabo smer, nekateri izmed njih odločili, da prestopijo na drugo stran. A na vse skupaj bo v naslednjih slabih 100 urah vplival element, ki bo s približevanjem ponedeljka postajal vse otipljivejši in realnejši: da ponovitev ni mogoča.
-
Ker smo dobrohotni, smo ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška vzeli resno. Ko je zagotovil, da ni nič narobe, ker se je s poslovnimi in strankarskimi prijatelji ter znanci sestal v gostišču, smo si raje poočitali, da smo slabo prebrali vladni »Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji« in nismo opazili, da loči med različnimi storitvami in blagom. Kot nam je namreč razložil Počivalšek, so srečanja v gostiščih dovoljena, če se jih udeležujejo člani političnih strank in poslovneži, seveda pod pogojem, da se na teh srečanjih pije le voda. Odlok naj bi imel še dodatno izjemo, ki pravi, da je v restavracijah, lokalih in gostiščih mogoče streči celo hrano, če si jo vsak vzame sam – ob odhodu, ne prej.
-
Konec oktobra 2013 je bilo v Carigradu moreče. Protesti, ki so se začeli junija, najprej kot protesti proti pozidavi mestnega parka Gezi, nato pa zoper postopno, a vidno prehajanje države v diktaturo, so bili takrat že večidel zadušeni. Kljub temu je bil skoraj vsak dan v ožjem mestnem središču vsaj en protest. Nenadoma so se pojavili ljudje, se zbrali, da bi pokazali nestrinjanje z Erdoganom in njegovo krvavo oblastjo. Strah in groza protestirajočih sta hladno visela v zraku. Njihova telesa so bila živčna, vsak izmed njih pa pripravljen, da se požene v beg. A hkrati so bile silhuete odločne in polne tiste ponosne gotovosti človeka, ki ve, da je na tem, da bo izgubil vse. Ko so iz različnih smeri nato prišli bleščeče opremljeni in oblečeni policijski robokopi, prav takšni, kakršne danes gledamo na ljubljanskih ulicah, se je skupina protestnikov ali čisto zbila v nekakšno človeško kepo, da nikogar ne bi bilo mogoče potegniti iz nje, spet drugič pa so se protestniki pomešali med nakupovalce na bleščavi nakupovalni ulici Istiklal.
-
Zakaj je predsednik državnega zbora in dejansko drugi človek SMC Igor Zorčič takoj, ko je bilo mogoče, pograbil možnost, da do glasovanja o nezaupnici o delu predsednika vlade Janeza Janše in imenovanju Karla Erjavca ne pride, ter začel nemudoma sesuvati nezaupnico in napadati njene protagoniste? Zakaj ni, kot bi naredil vsak predsednik državnega zbora, ki se zaveda pomena doma demokracije, naredil vsega, da bi vsem poslancem omogočil glasovanje na daljavo, glede na to, da smo v epidemiji? Zakaj je šel tako daleč, da si je preprosto izmislil, da NIJZ ne odobrava glasovanja na daljavo poslancem, ki bi bili okuženi, čeprav na nacionalnem inštitutu o tem ne vedo nič? Zakaj je šel celo tako daleč, da je govoril, da tega ne omogoča noben parlament, ko pa smo lahko vsi že videli tajno glasovanje naših poslancev v evropskem parlamentu?
-
Danes se pozablja, kaj je bil razlog za dejanski razpad prejšnje koalicije in nato odstop takratnega premiera Marjana Šarca: šlo je za predlog odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes se to ne zdi tako pomembno, a šlo je po dolgih letih za prvi resen poskus, da bi politika od javnega denarja odrezala gospodarske družbe, zavarovalnice, ki dejansko izjemno dobro živijo (res gre za navidezno upravljanje stotin milijonov evrov javnega denarja) le od tega, da so privesek toka javnih sredstev. Bilo je kot v slabem filmu o korupciji: najprej se je uprl zdravstveni minister, nato se je uprl še finančni minister s celotno ekipo, potem pa še pol koalicije, stranka DeSUS je bila že ves čas proti, ni skrivala povezav z zavarovalnicami, nazadnje sta na nasprotno stran stopili še SMC in SAB.
-
Policijski sindikat Slovenije je v ponedeljek začel razmeroma blago stavko, ker se je vlada odločila, da ne bo izpolnila pred dvema letoma doseženega in podpisanega stavkovnega dogovora. Začetek stavke zaradi neizpolnjevanja dogovora je logičen korak sindikata, s katerim nasprotno stran v takih primerih pripravi k pogovorom. V normalnih razmerah sledijo pogajanja. Zato so bila v ponedeljek tudi poročila medijev o stavki policistov popolnoma mirna in celo obrobna. Policisti so začeli stavko, stavka okoli 5000 policistov, ki so člani omenjenega sindikata, promet poteka normalno itd. Noben medij ni v tem zaznal nič takega. Čakalo se je, da bo objavljen protokol pogajanj.
-
»Poslabšanje epidemiološke slike je posledica sprostitve nekaterih ukrepov med božično-novoletnimi prazniki. Na evropskem vrhu decembra je Evropa skupaj ocenila, da nekatera sproščanja zaradi psiholoških posledic naredijo manj škode, kot pa če tega ne bi naredili. In temu smo sledili, smo se pa zavedali, da bo račun prišel in bo prihajal v prihodnjih 10 dneh.«
— Janez Janša na srečanju s pedagogi, STA, 6. januarja 2021
Navedena izjava predsednika vlade Janeza Janše je pomenljiva, ker razkriva zavedanje izjavljavca, da s svojo politično odločitvijo, da še pred božično-novoletnimi prazniki začasno odpravi nekatere protiepidemijske ukrepe, dejansko ni le onemogočil vrnitve otrok v šole za vsaj nekaj tednov, ampak je tudi ogrozil življenje in zdravje ljudi. -
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Ko je bruseljski Politico objavil prvo gloso o nenavadnem predsedniku slovenske vlade, ki tako kot odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump vse dni binglja na Twitterju in prek njega obračunava s političnimi nasprotniki, novinarji, vsakim, ki ga moti, razširja rasistične ideje in poobjavlja različne teorije zarot, je bil občutek res neprijeten: pač, počutili smo se kot v sedmem delu kakšne socialne tevedrame o družini z roba družbe, to pa je tisti trenutek v nadaljevanki, ko oče, ki bi moral biti naš ponos, neko sobotno jutro opit obleži sredi ulice, čisto negiben, Sosede z vrečkami s hrano iz trgovine malo postanejo in mu namenijo niti ne zgrožen, ampak popolnoma brezčuten pogled, nam, ki stojimo desetletni ob njem, pa neki čuden s prihodnostjo sprijaznjen pogled, zanje smo taki kot oče. V njihovih očeh ni upanja za nas, zanje smo rob družbe, neotesani rasistični sosedje iz iste ulice, tudi mi smo ta oče, ki poskuša v soboto ob petih zjutraj zapeti Abbin Take a chance on me, ki zase misli, da je zabaven in pronicljiv, pa je le teslo. In čisto nič ne moremo storiti, da bi karkoli spremenili.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Uvodnik
Na začetku septembra je delovalo brezizhodno. Protestniškemu gibanju je prvič resno pošla sapa, opozicija je bila popolnoma brez orientacije, otročje je pestovala stare zamere. Zdelo se je, da bo Janši ob sicer resnem uporu civilne družbe, mednarodni zgroženosti in javni obsodbi, ki so jo izrekli intelektualci, uspelo spremeniti mlado, krhko demokracijo v defektno in bolno, kot se je o tem, kar se dogaja v jugovzhodni Evropi, izrazila podpredsednica evropske komisije Věra Jourová.
-
29. 12. 2020 | Politika
Poslanski skupini SDS in NSi sta v ponedeljek v državnem zboru vložili dopolnilo k PKP7, ki ga je vlada podprla, pravi pa, da tisti, ki jim je bila v času epidemije izrečena globa zaradi kršitve ukrepov, nimajo pravice do pomoči države, besedilo pa je napisano tako, da dopušča tako kaznovanje podjetij kot tudi vseh fizičnih oseb, ki so na primer globo dobili na protestih. Vladna koalicija je to določilo javno utemeljila z ravnanjem upornega direktorja smučišča Krvavec, dejansko pa bo s tem prizadela več sto ljudi, zlasti tiste, ki so se udeleževali protestov. Za ljudi, ki jih oblast tako kaznuje in preganja, obstaja mednarodno uveljavljen izraz: disidenti. Določilo je brez dvoma tudi ustavno sporno, a do odločitve ustavnega sodišča bo že veliko ljudi grobo prizadetih.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Spet brezglavo in nepremišljeno
Konec poletja, 27. avgusta, torej le nekaj dni pred začetkom šolskega leta, je ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec na tiskovni konferenci predstavila načrt jesenskega odpiranja šol. A občutek, da so šole in z njimi Slovenija pripravljene na odpiranje šol, je trajal le kakšno uro. Takoj so se namreč začeli oglašati ravnatelji iz vse države in ponavljati: morda namen ni slab, žal pa tega načrta v šolah ne moremo uresničiti brez dodatnega kadra, prostorov, časa in seveda sredstev. Problem je zelo jasno opisal predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Gregor Pečan: v slovenskih šolah že glavne in prve zapovedi, torej ohranjanja metra in pol razdalje med učenci, ne moremo zagotoviti. Šole namreč nimajo dovolj prostora, da bi se načrta držale.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Uvodnik
In kaj boste vi za božič? Ubili očeta?
Pripraviti se moramo na božič, je nemški zvezni zdravstveni minister Jens Spahn prvič izrekel septembra, dober mesec, preden se je tudi sam okužil s koronavirusom. A priprave na božič niso bile prazne besede, ampak se je tega lotil s psihologi, strokovnjaki za javno zdravje, epidemiologi in komunikologi. Na kratko rečeno: analizirali so najverjetnejše vedenje ljudi v božičnem času, vedenje ljudi, ki vedo, da je teh deset do petnajst dni čas odklopa od skrbi, prešernega vedenja, razposajenosti in obiskov. Tako je prve dni decembra nemška kanclerka Angela Merkel predstavila koncept, ki so ga zasnovali na psiholoških modelih ravnanja ljudi: zavedajoč se, da se bodo ljudje težko uprli družinskim in drugim srečanjem, da torej obstaja velika možnost, da bodo okovi protiepidemijskega boja popustili, so se odločili, da življenje ustavijo devet dni pred božičem, da bi torej še pred praznikom prekinili verige okužb. Tako so šole zaprli s 16. decembrom namesto šele z 19. decembrom, hkrati so z gospodarskimi združenji dosegli dogovor, da se takrat ustavi tudi največji mogoči del proizvodnje, ustavili so vse družabno in javno življenje, zaprli so vse prodajalne in trgovine, razen tistih, ki prodajajo izdelke za nujno dnevno rabo, ter seveda frizerske in druge podobne salone. Ker so vedeli, da se v božično-novoletnem času ljudje ne bodo zmogli držati navodil, so torej poskrbeli, da bo do tega obdobja čim manj okužb. Koncept je takoj prevzela večina Evrope. Bil je natančno zamišljen, dodelan, razumen, upošteval je psihologijo posameznika in množic.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Uvodnik
V sredo je Bojana Beović, prvo ime slovenskega boja zoper epidemijo koronavirusa, po izvolitvi za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije prostodušno izjavila, da bodo sicer formalni postopki za prevzem nove funkcije trajali še nekaj časa, je pa seveda normalno, da ji bo funkcija vodje strokovne skupine za boj zoper epidemijo zdaj ugasnila, ker odhaja v novo službo. Nenavadna lahkost, kako je to povedala, je bila šokantna. Kot bi zapuščala neko mesto sekretarke v vladi, ne ravno pomembno. A zdi se, da je Beovićeva tako ravnala le zato, ker se hoče umakniti brez besed, s katerimi bi naredila še dodatno škodo zavoženemu projektu boja zoper epidemijo.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Uvodnik
»Imamo stroge ukrepe in najdaljši lockdown v regiji, pa nam kljub temu števila okuženih nikakor ne uspe znižati, kot bi vsi skupaj želeli. Enostavno si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici. Epidemija se je sedaj razvila predvsem v psihološko krizo zaupanja. Ni dovolj, da imamo dobre ukrepe v teoriji in na papirju, temveč jih morajo ljudje spoštovati tudi v praksi. Da bi to dosegli, moramo pridobiti zaupanje ljudi. Pri tem niso krivi ljudje, ki očitno kršijo predpisane ukrepe, temveč mi, ker jih moramo z drugimi prijemi prepričati v njihovo upoštevanje.«
—Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, odziv na predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja za 14-dnevni strožji lockdown, 8. decembra 2020
Ta dejansko resignirana izjava je realna in trda. A niti ni tako presenetljivo, da je prišla od tega trmastega človeka, predsednika SMC Zdravka Počivalška. Dolgo je vztrajal, branil vlado. A drugače kot ministri SDS in NSi danes tudi Počivalšek ne more več, ker ima več vesti – karkoli si o njem že mislimo. Dejansko je ta njegova izjava tudi prvo priznanje kakšnega predstavnika te vlade, da so zavozili, da so vodili napačno politiko, da jim ustavitev javnega življenja ni uspela, da jim ljudje ne zaupajo, a prav tako, da nimajo več nobenega ukrepa, s katerim bi lahko še kaj naredili. Čeprav Počivalšek vztraja, da je treba ljudi prepričati, naj tej vladi sledijo, je hkrati jasno, da ve, da je dejansko konec. Je tudi prvi, ki je priznal, da niso krivi ljudje. -
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Uvodnik
V svoji zadnji vladi je Janez Janša celotno gospodarsko politiko prepustil bližnjima, družinskima prijateljema: prvi je Andrej Šircelj, drugi pa Matej Lahovnik. Z obema in njunima družinama se zasebno druži. A zakaj ne? Zakaj ne bi mogel biti kdo, ki je tvoj osebni prijatelj, tudi dober sodelavec in minister? Seveda je to mogoče.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
Pretekli četrtek so v popoldanskih urah ulice v centru prestolnice ponovno zasedle okrepljene policijske enote. Razlog je bil upravičen: na družbenih omrežjih so se pojavile informacije, da naj bi huligani, ki so 5. novembra izvedli nasilni pohod, ponovno prišli v mestno središče. A huliganov ni bilo. Policisti so se zato prestopali na odrejenih lokacijah in se pogovarjali v po mestu razmeščenih vozilih. Nato pa se je ob 17. uri in 20 minut zgodilo nekaj nenavadnega.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Uvodnik
Prišli smo do točke, ko lahko zapišemo: slovenska vlada je zavozila boj proti epidemiji. Zavozili so ga Janez Janša, Bojana Beović, Janez Cigler Kralj, Zdravko Počivalšek in Matej Lahovnik. To so glavni odgovorni ljudje, da je Slovenija na vrhu lestvice po umrlih na dan in da se tudi noben drug podatek ne izboljšuje. To so ljudje, ki so odgovorni, da slovenski lockdown, ki dejansko v različnih modifikacijah traja že šesti teden, ni uspešen.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Uvodnik
Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije. Pred odhodom v berlinsko dopisništvo je bila zunanjepolitična komentatorka na TV Slovenija.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
V petek, 1. marca 2013, je na prodajna mesta in v poštne nabiralnike naročnikov prišla deveta številka Mladine, na naslovnici pa je bila poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek, ki sedi sredi velike dvorane državnega zbora in podpisuje prisego ob podelitvi mandata za sestavo nove vlade. Naslov, ki je s sliko sestavljal naslovnico, se je glasil »Popravni izpit«. To je bil teden, ko so takratne parlamentarne stranke, brez SDS in NSi, izglasovale nezaupnico vladi Janeza Janše in mandat za sestavo vlade podelile Bratuškovi. Z naslednjimi besedami se je začel uvod v temo, ki je opisovala padec druge Janševe vlade: »Na eni strani so protesti proti politični eliti, ki upravičeno zahtevajo nove predčasne volitve, saj je politika izgubila zaupanje javnosti. Na drugi strani je trpek rezultat trmoglave neoliberalne ekonomske politike Janeza Janše: letos bo po napovedi Evropske komisije slovenski BDP upadel še za dve odstotni točki. Slabše napovedi za rast imata letos le Grčija in Ciper, državi, ki sta morali zaprositi za zunanjo finančno pomoč.« Če bi gospodarsko krizo v tem besedilu zamenjali z bojem proti epidemiji, Grčijo in Ciper pa s Češko in Belgijo, ki imata v tem trenutku edini slabšo epidemiološko sliko od Slovenije, bi lahko to besedilo mirno objavili tudi danes.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Uvodnik
Počasi se bo sestavila slika o vzrokih, ki so Slovenijo pripeljali na vrh lestvice držav po številu v epidemiji umrlih na milijon prebivalcev. In bolj ko se bo slika izrisovala, resneje bo treba začeti govoriti o odgovornosti za to, da je Slovenija tako zavozila spopad z epidemijo. Govorimo o kazenski odgovornosti odločevalcev, ljudi, ki sedijo v vladi.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Uvodnik
Naj na začetku zunanjemu ministru Logarju zaželimo čim blažji potek bolezni in čimprejšnje okrevanje po okužbi s covid-19. V tem trenutku pa se moramo kljub temu spomniti njegove septembrske izjave, da se Slovenija vrača na diplomatski zemljevid. Izjava se je namreč res dobro postarala. Da, zdaj smo res dokončno na diplomatskem zemljevidu – obarvani z rdečo. Pa ne z republikansko ali s komunistično rdečo, ampak z rdečo kot znakom za alarm. Dokončno smo zapisani kot država, ki ima očitno čustveno labilnega in politično nerazsodnega premiera. Od tega tedna ni treba več nikomur v mednarodni politiki razlagati, zakaj imamo problem in da je naš problem resen. A nimamo problema samo mi: zdaj ve namreč tudi Evropa, da ima ta problem tudi sama.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Uvodnik
V Sloveniji živi približno dva milijona prebivalcev, v Nemčiji živi 83 milijonov prebivalcev, ZDA imajo 328 milijonov prebivalcev. Če bi imeli to sredo v drugih dveh državah prav toliko na novo okuženih s koronavirusom glede na število prebivalcev, kot smo jih imeli v Sloveniji (2600 novih primerov), bi morali imeti Nemci 108.000 novih primerov, Američani pa 426.000 novih primerov. Vendar jih niso imeli toliko. V Nemčiji je bilo v sredo 15.000 novih primerov, največ do tega dne od začetka epidemije, v ZDA pa 83.000.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Uvodnik
V naslednjih tednih bo težko in moreče. Vsak dan bo bolj moreče. Epidemija napreduje. Naše normalno življenje se je delno že ustavilo, vsak dan se bo še malo bolj. Tako je po vsej Evropi.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Uvodnik
V trenutnih razmerah je zaradi razmaha epidemije seveda na pol neprimerno pisati o drugih težavah, v katere vse bolj pogosto trči Slovenija po zgolj pol leta vladanja ekipe Janeza Janše, vendar pa je ta teden prišel za Slovenijo pričakovan hladen tuš iz evropske komisije: osnutek nacionalnega načrta za okrevanje oziroma načrt črpanja skoraj polovice od 10,5 milijarde evrov (od tega 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev) je namreč doživel grobo zavrnitev, ocenjen je kot neprimeren.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Uvodnik
Ta teden sta, po dolgem času resne suše, v javnost prišla dva resna in sodobna politična dokumenta. Prvega, besedilo Iniciative za koalicijo ustavnega loka, je v imenu vseh avtorjev, Spomenke Hribar, Pavleta Gantarja, Borisa A. Novaka, Arjana Pregla, Barbare Rajgelj, Slavka Splichala, Nika Toša in Slavoja Žižka, vodstvom opozicijskega četverčka predstavil Jože P. Damijan, kmalu pa se je pojavil tudi v javnosti. Drugi dokument je knjižica političnih zahtev protestne ljudske skupščine petkovih protestov, najdlje trajajočega protestniškega gibanja v Sloveniji, ki ga ni organizirala politična stranka.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Predsednik SMC, ki dela za SDS
O predsedniku SMC in ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku je konec maja zakrožila nesramna šala: »Nekdo Počivalška sredi noči zbudi in mu reče: ’Zdravko, Zdravko, sklican je sestanek stranke, hitro pojdi tja!’ Počivalšek, ves zmeden, se gladko odpelje na Trstenjakovo ulico v Ljubljani, kjer je sedež SDS – pa čeprav tam še nikoli ni bil.« Šala je maja zvenela bolj nesramna, kot zveni danes. A že takrat se je govorilo o tem, da se je Počivalšek intimno od svoje politične kariere že poslovil, da mu gre le za ustanovitev turističnega holdinga, kamor se namerava preseliti za šefa po koncu ministrovanja v vladi – tako naj bi bil tudi dogovorjen s predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Na začetku tedna je ekonomist dr. Jože P. Damijan zaprosil za sestanek predstavnike opozicijskih strank in jim predstavil iniciativo, ki so jo pripravili vidni predstavniki slovenske družbe, poleg samega Damijana še dr. Spomenka Hribar, dr. Pavel Gantar, dr. Boris A. Novak, Arjan Pregl, dr. Barbara Rajgelj, dr. Slavko Splichal, dr. Niko Toš ter dr. Slavoj Žižek.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Uvodnik
Slovenska opozicija se je pretekli teden nenavadno odzvala na pozive, da je morda čas, da uredi svoje vrste, da neha medsebojno obračunavati in ugotovi, ali je zmožna pred volitvami ustaviti spreminjanje Slovenije v malo Madžarsko z enim voždom in eno politično stranko s sateliti, z omejeno medijsko svobodo, s strankarsko upravljanim gospodarstvom itd.
