Grega Repovž
-
29. 12. 2020 | Politika
Poslanski skupini SDS in NSi sta v ponedeljek v državnem zboru vložili dopolnilo k PKP7, ki ga je vlada podprla, pravi pa, da tisti, ki jim je bila v času epidemije izrečena globa zaradi kršitve ukrepov, nimajo pravice do pomoči države, besedilo pa je napisano tako, da dopušča tako kaznovanje podjetij kot tudi vseh fizičnih oseb, ki so na primer globo dobili na protestih. Vladna koalicija je to določilo javno utemeljila z ravnanjem upornega direktorja smučišča Krvavec, dejansko pa bo s tem prizadela več sto ljudi, zlasti tiste, ki so se udeleževali protestov. Za ljudi, ki jih oblast tako kaznuje in preganja, obstaja mednarodno uveljavljen izraz: disidenti. Določilo je brez dvoma tudi ustavno sporno, a do odločitve ustavnega sodišča bo že veliko ljudi grobo prizadetih.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Spet brezglavo in nepremišljeno
Konec poletja, 27. avgusta, torej le nekaj dni pred začetkom šolskega leta, je ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec na tiskovni konferenci predstavila načrt jesenskega odpiranja šol. A občutek, da so šole in z njimi Slovenija pripravljene na odpiranje šol, je trajal le kakšno uro. Takoj so se namreč začeli oglašati ravnatelji iz vse države in ponavljati: morda namen ni slab, žal pa tega načrta v šolah ne moremo uresničiti brez dodatnega kadra, prostorov, časa in seveda sredstev. Problem je zelo jasno opisal predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Gregor Pečan: v slovenskih šolah že glavne in prve zapovedi, torej ohranjanja metra in pol razdalje med učenci, ne moremo zagotoviti. Šole namreč nimajo dovolj prostora, da bi se načrta držale.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Uvodnik
In kaj boste vi za božič? Ubili očeta?
Pripraviti se moramo na božič, je nemški zvezni zdravstveni minister Jens Spahn prvič izrekel septembra, dober mesec, preden se je tudi sam okužil s koronavirusom. A priprave na božič niso bile prazne besede, ampak se je tega lotil s psihologi, strokovnjaki za javno zdravje, epidemiologi in komunikologi. Na kratko rečeno: analizirali so najverjetnejše vedenje ljudi v božičnem času, vedenje ljudi, ki vedo, da je teh deset do petnajst dni čas odklopa od skrbi, prešernega vedenja, razposajenosti in obiskov. Tako je prve dni decembra nemška kanclerka Angela Merkel predstavila koncept, ki so ga zasnovali na psiholoških modelih ravnanja ljudi: zavedajoč se, da se bodo ljudje težko uprli družinskim in drugim srečanjem, da torej obstaja velika možnost, da bodo okovi protiepidemijskega boja popustili, so se odločili, da življenje ustavijo devet dni pred božičem, da bi torej še pred praznikom prekinili verige okužb. Tako so šole zaprli s 16. decembrom namesto šele z 19. decembrom, hkrati so z gospodarskimi združenji dosegli dogovor, da se takrat ustavi tudi največji mogoči del proizvodnje, ustavili so vse družabno in javno življenje, zaprli so vse prodajalne in trgovine, razen tistih, ki prodajajo izdelke za nujno dnevno rabo, ter seveda frizerske in druge podobne salone. Ker so vedeli, da se v božično-novoletnem času ljudje ne bodo zmogli držati navodil, so torej poskrbeli, da bo do tega obdobja čim manj okužb. Koncept je takoj prevzela večina Evrope. Bil je natančno zamišljen, dodelan, razumen, upošteval je psihologijo posameznika in množic.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Uvodnik
V sredo je Bojana Beović, prvo ime slovenskega boja zoper epidemijo koronavirusa, po izvolitvi za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije prostodušno izjavila, da bodo sicer formalni postopki za prevzem nove funkcije trajali še nekaj časa, je pa seveda normalno, da ji bo funkcija vodje strokovne skupine za boj zoper epidemijo zdaj ugasnila, ker odhaja v novo službo. Nenavadna lahkost, kako je to povedala, je bila šokantna. Kot bi zapuščala neko mesto sekretarke v vladi, ne ravno pomembno. A zdi se, da je Beovićeva tako ravnala le zato, ker se hoče umakniti brez besed, s katerimi bi naredila še dodatno škodo zavoženemu projektu boja zoper epidemijo.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Uvodnik
»Imamo stroge ukrepe in najdaljši lockdown v regiji, pa nam kljub temu števila okuženih nikakor ne uspe znižati, kot bi vsi skupaj želeli. Enostavno si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici. Epidemija se je sedaj razvila predvsem v psihološko krizo zaupanja. Ni dovolj, da imamo dobre ukrepe v teoriji in na papirju, temveč jih morajo ljudje spoštovati tudi v praksi. Da bi to dosegli, moramo pridobiti zaupanje ljudi. Pri tem niso krivi ljudje, ki očitno kršijo predpisane ukrepe, temveč mi, ker jih moramo z drugimi prijemi prepričati v njihovo upoštevanje.«
—Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, odziv na predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja za 14-dnevni strožji lockdown, 8. decembra 2020
Ta dejansko resignirana izjava je realna in trda. A niti ni tako presenetljivo, da je prišla od tega trmastega človeka, predsednika SMC Zdravka Počivalška. Dolgo je vztrajal, branil vlado. A drugače kot ministri SDS in NSi danes tudi Počivalšek ne more več, ker ima več vesti – karkoli si o njem že mislimo. Dejansko je ta njegova izjava tudi prvo priznanje kakšnega predstavnika te vlade, da so zavozili, da so vodili napačno politiko, da jim ustavitev javnega življenja ni uspela, da jim ljudje ne zaupajo, a prav tako, da nimajo več nobenega ukrepa, s katerim bi lahko še kaj naredili. Čeprav Počivalšek vztraja, da je treba ljudi prepričati, naj tej vladi sledijo, je hkrati jasno, da ve, da je dejansko konec. Je tudi prvi, ki je priznal, da niso krivi ljudje. -
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Uvodnik
V svoji zadnji vladi je Janez Janša celotno gospodarsko politiko prepustil bližnjima, družinskima prijateljema: prvi je Andrej Šircelj, drugi pa Matej Lahovnik. Z obema in njunima družinama se zasebno druži. A zakaj ne? Zakaj ne bi mogel biti kdo, ki je tvoj osebni prijatelj, tudi dober sodelavec in minister? Seveda je to mogoče.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
Pretekli četrtek so v popoldanskih urah ulice v centru prestolnice ponovno zasedle okrepljene policijske enote. Razlog je bil upravičen: na družbenih omrežjih so se pojavile informacije, da naj bi huligani, ki so 5. novembra izvedli nasilni pohod, ponovno prišli v mestno središče. A huliganov ni bilo. Policisti so se zato prestopali na odrejenih lokacijah in se pogovarjali v po mestu razmeščenih vozilih. Nato pa se je ob 17. uri in 20 minut zgodilo nekaj nenavadnega.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Uvodnik
Prišli smo do točke, ko lahko zapišemo: slovenska vlada je zavozila boj proti epidemiji. Zavozili so ga Janez Janša, Bojana Beović, Janez Cigler Kralj, Zdravko Počivalšek in Matej Lahovnik. To so glavni odgovorni ljudje, da je Slovenija na vrhu lestvice po umrlih na dan in da se tudi noben drug podatek ne izboljšuje. To so ljudje, ki so odgovorni, da slovenski lockdown, ki dejansko v različnih modifikacijah traja že šesti teden, ni uspešen.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Uvodnik
Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije. Pred odhodom v berlinsko dopisništvo je bila zunanjepolitična komentatorka na TV Slovenija.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
V petek, 1. marca 2013, je na prodajna mesta in v poštne nabiralnike naročnikov prišla deveta številka Mladine, na naslovnici pa je bila poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek, ki sedi sredi velike dvorane državnega zbora in podpisuje prisego ob podelitvi mandata za sestavo nove vlade. Naslov, ki je s sliko sestavljal naslovnico, se je glasil »Popravni izpit«. To je bil teden, ko so takratne parlamentarne stranke, brez SDS in NSi, izglasovale nezaupnico vladi Janeza Janše in mandat za sestavo vlade podelile Bratuškovi. Z naslednjimi besedami se je začel uvod v temo, ki je opisovala padec druge Janševe vlade: »Na eni strani so protesti proti politični eliti, ki upravičeno zahtevajo nove predčasne volitve, saj je politika izgubila zaupanje javnosti. Na drugi strani je trpek rezultat trmoglave neoliberalne ekonomske politike Janeza Janše: letos bo po napovedi Evropske komisije slovenski BDP upadel še za dve odstotni točki. Slabše napovedi za rast imata letos le Grčija in Ciper, državi, ki sta morali zaprositi za zunanjo finančno pomoč.« Če bi gospodarsko krizo v tem besedilu zamenjali z bojem proti epidemiji, Grčijo in Ciper pa s Češko in Belgijo, ki imata v tem trenutku edini slabšo epidemiološko sliko od Slovenije, bi lahko to besedilo mirno objavili tudi danes.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Uvodnik
Počasi se bo sestavila slika o vzrokih, ki so Slovenijo pripeljali na vrh lestvice držav po številu v epidemiji umrlih na milijon prebivalcev. In bolj ko se bo slika izrisovala, resneje bo treba začeti govoriti o odgovornosti za to, da je Slovenija tako zavozila spopad z epidemijo. Govorimo o kazenski odgovornosti odločevalcev, ljudi, ki sedijo v vladi.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Uvodnik
Naj na začetku zunanjemu ministru Logarju zaželimo čim blažji potek bolezni in čimprejšnje okrevanje po okužbi s covid-19. V tem trenutku pa se moramo kljub temu spomniti njegove septembrske izjave, da se Slovenija vrača na diplomatski zemljevid. Izjava se je namreč res dobro postarala. Da, zdaj smo res dokončno na diplomatskem zemljevidu – obarvani z rdečo. Pa ne z republikansko ali s komunistično rdečo, ampak z rdečo kot znakom za alarm. Dokončno smo zapisani kot država, ki ima očitno čustveno labilnega in politično nerazsodnega premiera. Od tega tedna ni treba več nikomur v mednarodni politiki razlagati, zakaj imamo problem in da je naš problem resen. A nimamo problema samo mi: zdaj ve namreč tudi Evropa, da ima ta problem tudi sama.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Uvodnik
V Sloveniji živi približno dva milijona prebivalcev, v Nemčiji živi 83 milijonov prebivalcev, ZDA imajo 328 milijonov prebivalcev. Če bi imeli to sredo v drugih dveh državah prav toliko na novo okuženih s koronavirusom glede na število prebivalcev, kot smo jih imeli v Sloveniji (2600 novih primerov), bi morali imeti Nemci 108.000 novih primerov, Američani pa 426.000 novih primerov. Vendar jih niso imeli toliko. V Nemčiji je bilo v sredo 15.000 novih primerov, največ do tega dne od začetka epidemije, v ZDA pa 83.000.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Uvodnik
V naslednjih tednih bo težko in moreče. Vsak dan bo bolj moreče. Epidemija napreduje. Naše normalno življenje se je delno že ustavilo, vsak dan se bo še malo bolj. Tako je po vsej Evropi.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Uvodnik
V trenutnih razmerah je zaradi razmaha epidemije seveda na pol neprimerno pisati o drugih težavah, v katere vse bolj pogosto trči Slovenija po zgolj pol leta vladanja ekipe Janeza Janše, vendar pa je ta teden prišel za Slovenijo pričakovan hladen tuš iz evropske komisije: osnutek nacionalnega načrta za okrevanje oziroma načrt črpanja skoraj polovice od 10,5 milijarde evrov (od tega 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev) je namreč doživel grobo zavrnitev, ocenjen je kot neprimeren.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Uvodnik
Ta teden sta, po dolgem času resne suše, v javnost prišla dva resna in sodobna politična dokumenta. Prvega, besedilo Iniciative za koalicijo ustavnega loka, je v imenu vseh avtorjev, Spomenke Hribar, Pavleta Gantarja, Borisa A. Novaka, Arjana Pregla, Barbare Rajgelj, Slavka Splichala, Nika Toša in Slavoja Žižka, vodstvom opozicijskega četverčka predstavil Jože P. Damijan, kmalu pa se je pojavil tudi v javnosti. Drugi dokument je knjižica političnih zahtev protestne ljudske skupščine petkovih protestov, najdlje trajajočega protestniškega gibanja v Sloveniji, ki ga ni organizirala politična stranka.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Predsednik SMC, ki dela za SDS
O predsedniku SMC in ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku je konec maja zakrožila nesramna šala: »Nekdo Počivalška sredi noči zbudi in mu reče: ’Zdravko, Zdravko, sklican je sestanek stranke, hitro pojdi tja!’ Počivalšek, ves zmeden, se gladko odpelje na Trstenjakovo ulico v Ljubljani, kjer je sedež SDS – pa čeprav tam še nikoli ni bil.« Šala je maja zvenela bolj nesramna, kot zveni danes. A že takrat se je govorilo o tem, da se je Počivalšek intimno od svoje politične kariere že poslovil, da mu gre le za ustanovitev turističnega holdinga, kamor se namerava preseliti za šefa po koncu ministrovanja v vladi – tako naj bi bil tudi dogovorjen s predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Na začetku tedna je ekonomist dr. Jože P. Damijan zaprosil za sestanek predstavnike opozicijskih strank in jim predstavil iniciativo, ki so jo pripravili vidni predstavniki slovenske družbe, poleg samega Damijana še dr. Spomenka Hribar, dr. Pavel Gantar, dr. Boris A. Novak, Arjan Pregl, dr. Barbara Rajgelj, dr. Slavko Splichal, dr. Niko Toš ter dr. Slavoj Žižek.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Uvodnik
Slovenska opozicija se je pretekli teden nenavadno odzvala na pozive, da je morda čas, da uredi svoje vrste, da neha medsebojno obračunavati in ugotovi, ali je zmožna pred volitvami ustaviti spreminjanje Slovenije v malo Madžarsko z enim voždom in eno politično stranko s sateliti, z omejeno medijsko svobodo, s strankarsko upravljanim gospodarstvom itd.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Uvodnik
Eden redkih resnih dokumentov o poteku šolanja v času koronavirusa v Sloveniji je dopis, ki ga je ta teden ministrici za šolstvo Simoni Kustec poslal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Želimo si, da bi tak dokument pripravilo ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec, z občutljivim razumevanjem razmer in hkrati jasnim popisom nevralgičnih točk, ki lahko, če ne bodo obvladovane, dejansko ustavijo celoten proces.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Uvodnik
Primož Cirman ima prav: vsak dan se moramo spomniti, za kaj gre pri tej oblasti. Za denar. Vedno znova gre za denar. Prav zato je slovenska vlada ena redkih, ki se v času, ko je država hkrati popolnoma ohromljena in shisterizirana zaradi epidemije, ukvarja s posegi v sam državni sistem in v ustroj države. S čim so se v koaliciji ukvarjali prejšnji in ta teden? Z ustanavljanjem demografskega sklada, torej z reorganizacijo upravljanja državne srebrnine, pri čemer popolnoma brez zadržkov priznavajo, da si dejansko to srebrnino in moč pri upravljanju delijo po strankarskem ključu. To je sistem upravljanja državnega premoženja? Pač, za denar gre, dobesedno za denar. Za denar, ki ga bodo prejemali in upravljali ti ljudje.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Uvodnik
Janez Janša se je v vseh svojih pohodih na oblast (in sestopih z nje) naučil, da je predvsem pomembno ustvarjanje vtisa. No, ustvarjanje vtisa je pomembno, so pa pri tem tudi neke meje. Janša jih nima. Ali kot je najbolje njegovo politično logiko povzel njegov prijatelj in aktualni finančni minister Andrej Šircelj: »Glejte, temeljni cilj opozicije je, da zruši vlado.« Naj stane, kolikor hoče, naj so vsi čisto brez uma, naj pol države verjame, da se čez njo valijo trume beguncev, vse je dovoljeno, dovoljeno je celo lagati in diskreditirati ljudi – ko je cilj zrušiti vlado. A tudi ko Janša prevzame oblast, ostane enako: še vedno gre predvsem za ustvarjanje vtisa.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Uvodnik
Festival Grounded, ki je sredi avgusta spet potekal v Ljubljani in ki ga zaradi kombiniranja elektronske glasbe in sodobne misli zlahka uvrstimo med redke prireditve v državi, ki sledijo sodobnim svetovnim trendom (pripravlja ga ekipa kulturnega centra Pritličje), je bil tokrat posvečen resnici – njeni grozljivi usodi v sodobnih časih, ko zoper njo nastopajo tisti z močjo in tisti brez nje, ker jim to omogoča sodobna tehnologija. Med predavateljicami letošnjega Festivala Grounded je bila tudi dr. Vlasta Jalušič, ki sicer na ljubljanski Filozofski fakulteti predava o nacionalizmu, rasizmu in politikah spolov. Po izjemnem predavanju je v odgovoru na vprašanje iz občinstva resignirano opisala razmerje med resnico in lažjo. Če njene besede slikoviteje povzamemo, bi lahko zapisali nekako takole: resnica je taka, kot je, nespremenljiva, siva, kar je, to je, ni je mogoče popestriti, ji kaj dodati ali česa odvzeti.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Uvodnik
Nobenega dvoma ni, da je težko sprejemati strokovne smernice v razmerah pandemije, sploh ko je odprtih veliko vprašanj. Večina strokovnih smernic je bila doslej logična in dobro razložena. To seveda ne velja za vladno politiko – ki ji sicer tudi vi pripadate in ji s svojimi izjavami dajete pokritje. Vladna politika je podložena z ustrahovanjem, pretiravanji, zavajanji, zaradi česar tudi vam ljudje v veliki meri premalo zaupajo, kar kažejo raziskave javnega mnenja. To je slabo, ker prihaja jesen, slabo, ker je bilo poletje čas, ko naj bi ljudje sprejeli pravila obnašanja, ki bi vsem omogočala večjo varnost.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Uvodnik
Ćeprav nam internet, navidezna dostopnost vsakega kotička tega sveta, daje občutek, da med državami, narodi in posamezniki ni več nobenih zidov, pravkar doživljamo leto, v katerem sta se pretok informacij in s tem vedenje, kaj se dogaja v drugih državah in družbah, strahovito zmanjšala. Že fizičnih stikov s tujci je danes manj kot kadarkoli, a manj je tudi pretoka informacij, saj so se informacije o družbi in življenju umaknile epidemijskim informacijam. To, kar doživljamo, je nekakšna dejanska virtualna resničnost – razen redkih, ki še potujejo, imamo le še približen uvid v svet, medijsko je ta dejansko podložen zgolj s podatki in ocenami razmer, ki se vežejo na stanje okužb z novim koronavirusom in razširjenost bolezni covid-19. Zato ni virtualna le resničnost razmer v tujini in drugih državah, ampak tudi pri nas – nekatere stvari se nam zdijo popolnoma logične in edine mogoče, ker nimamo primerjave z drugimi državami in s tem ogledala svojega ravnanja. Naj navedemo le primer, povezan s koronavirusom in odločitvijo slovenske vlade, da za vse, ki se bodo po nedelji vrnili iz Hrvaške, uvede obvezno 14-dnevno karanteno. V javnosti poteka razprava le o tej možnosti, torej karantena da ali ne – pri čemer obstaja tudi tretja možnost, ki je pri nas zaradi odločitve vlade popolnoma odrinjena že iz javne razprave. Testiranje namreč.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Uvodnik
Odločitev notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je vršilcu direktorja policije (seveda v dogovoru z njim) naročil revizijo že zaključenih preiskav – preiskave v Banki Slovenije iz leta 2012, preiskave suma zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus, preiskave suma pranja denarja iz Irana, preiskava korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji, ima seveda jasen namen: gre za ponoven poskus diskreditacije ljudi, ki so politični nasprotniki današnje vladajoče koalicije, in pa dveh medijev: POP TV in Mladine.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Uvodnik
Dnevi slabega vremena so dober opomin, kako bistveno v času koronavirusa na naše življenje in druženje vpliva vreme. Poletje je nekakšno lepše obdobje epidemij, čas, ko se nekako še da vsaj ustvariti vtis normalnosti, ljudje se lahko družijo in srečujejo na prostem, v lokalih, sprehodih itd. Jeseni se bo vse spremenilo. Druženje ostaja zanemarjen vidik v času epidemije, a je izjemno pomemben, hkrati pa tudi vir širjenja okužbe. A druženja ni mogoče ustaviti in preprečiti – lakota po njem je tako huda že zdaj, ko ga je še mogoče nekako, na prostem ali pa v intenzivno zračenih prostorih, razmeroma normalno izpeljati.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Uvodnik
Dvanajstega junija so tožilci iz Bergama v okviru preiskave zaradi visokega števila žrtev epidemije novega koronavirusa v pokrajini in s tem povezanega ukrepanja vlade v Rimu zaslišali italijanskega premiera Giuseppeja Conteja, ministra za zdravje Roberta Speranzo in notranjo ministrico Luciano Lamorgese. Tako se je začela velika preiskava italijanskih tožilcev zoper odgovorne italijanske državne in lokalne politike. Kaznivo dejanje, ki ga preiskujejo, je povzročitev smrti iz malomarnosti.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Uvodnik
Drugi mesec zaporednega merjenja javnega mnenja se Socialdemokrati pod vodstvom Tanje Fajon utrjujejo na vodilnem mestu na levem delu političnega pola. Debati, ali so socialdemokrati sploh leva stranka, se ne moremo izogniti že v prvem odstavku. Načelno so, predvsem zgodovinsko gledano seveda so, a tretja pot jih je zapeljala v spogledovanje z neoliberalnimi pogledi ter užitki denarja in bogastva, iz katerega se razen v res redkih državah (Portugalska) še vedno ne znajo izviti. Tudi zato so postali tako podobni desnosredinskim strankam, ki pa imajo (na svojo srečo) za sabo tudi cerkev in obvladajo več populističnih (tudi zelo mejnih) prijemov, zaradi česar tradicionalna volilna baza socialdemokratov po Evropi in tudi drugod po svetu ne vidi več pravega razloga, zakaj bi sploh volila socialdemokrate.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Uvodnik
Ko je na začetku februarja postalo jasno, da je oblikovanje koalicije pod vodstvom Janeza Janše realna možnost, smo na tem mestu zapisali: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade. Seveda delajo tudi to. A na splošnih volitvah jih volimo zato, ker so varuhi demokracije.« Jastrebi SDS in njihovi mediji so seveda ta zapis prikazovali kot odrekanje avtonomije poslancem, da postavijo novo vlado. A zapis je popolnoma jasen: ne danes ne takrat v Mladini nismo sprejemali obravnave poslancev kot ljudi, ki le pridno pritiskajo na gumbke po navodilu strankarskih šefov. Če ne spoštujemo funkcije poslanca, s tem ne spoštujemo niti demokracije. Poslanci so izbrani na volitvah, z njihovo izvolitvijo se demokracija dejansko zgodi. In tudi razmeroma visoke plače in druge dohodke imajo zato, ker jih razumemo kot varuhe demokracije, krhke in občutljive tvorbe. A bistvo delujoče demokracije je, da so ti poslanci res avtonomni.
