Jurij Gustinčič
-
2. 7. 2009 | Mladina 26 | Kolumna
Kitajci so, vsaj za moj okus, ponudili najsilovitejši primer strahu, ki je brezobziren in deluje skoraj nepremagljivo odločno. Ob prvih znamenjih, da bi v mestu lahko izbruhnila pandemija tako imenovane prašičje gripe, so skupino tujih turistov zaklenili v njihov hotel. Obtičali so tam kar precej časa. Razprav o tem ni bilo, ni moglo biti. Ne pri Kitajcih.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24 | Kolumna
Ne, nisem mislil, da smo na samem dnu celine - takrat, ko mi je postalo jasno, da se ogromna večina Slovencev ni zmenila za volitve v evropski parlament. Navsezadnje, saj vedno najdejo praktična opravičila. Denimo, da se volilni aparat ni dovolj potrudil, da bi prepričal ljudi, naj hodijo volit tudi ob lepem vremenu. Sicer pa niti nismo zadnji. Za nami ponosno koraka v nemar država s podobnim imenom, Slovaška.
-
4. 6. 2009 | Mladina 22 | Kolumna
Zadnje čase se v časopisih in elektronskih medijih pogosto znajdeta skupaj dva pojma - Nato in Evropska unija -, omenjana kot nekaj močno povezanega, lahko bi rekli skupnega. Večina ljudi se na to skupno omenjanje in splošno, skupno razumevanje teh dveh pojavov odziva, kot da gre za dve tesno povezani stvari, skratka brata in sestro v veliki skupnosti Zahoda. Da gre za Zahod, o tem ne dvomi nihče.
-
21. 5. 2009 | Mladina 20 | Kolumna
Veliko je reči, ki sprva delujejo nenaravno, in takšna je slika ladje velikanke v koprski luki. Vendar je danes tudi to mogoče. Še nedavno le misel, ali nesramna želja, je pred nami kot resnična luka. Začeli smo v to verjeti, vendar se nam sosedje čudijo. V sporu, ki se vleče med Hrvati in nami, druga stran te luke navadno niti ne omenja. Raje patetično govori o tem, da »ne bo nikoli dala niti centimetra svoje...
-
7. 5. 2009 | Mladina 18 | Kolumna
Ne vem, čemu naj se bolj čudim, ali odkrivanju poročil o uporabi mučenja, kakor se pri nas reče torturi, ali temu, da je v Ameriki to sprožilo tolikšno razpravo in takšno potrebo, da si nekdo opere dušo. Združene države imajo za sabo kar tri velike vojne v zadnjih petdesetih letih - krvave, mučne, protislovne - in tako razvit narod, kot so Američani, se ne bi smel čuditi, če se mora za leta nazaj spoprijeti z...
-
23. 4. 2009 | Mladina 16 | Kolumna
Včasih se pobudniki imenovanja ali preimenovanja mestnih ulic zanašajo na svojo skromnost. Predlagajo, naj se spremeni ime ulice, ki ne zbuja močnejših občutkov, tako da bodo tudi že vnaprej pričakovani nasprotniki novega imena to pač vendarle požrli po nekoliko izbruhih načelnega nasprotovanja. Zadnja leta pred osamosvojitvijo so celo dali ime mojega očeta, ki je nekoč ustanovil komunistično partijo, mali...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Kolumna
Kako naj prizori uličnih napadov in požiganja v Strasbourgu napravijo resnično močan vtis, ko pa vemo, kaj lahko doseže filmska, se pravi tudi televizijska montaža! Vsem nam je brezkončne možnosti prikazovanja majhnega kot velikega pred osemdesetimi leti prvi pričaral Eisenstein s svojo montažo dogajanja na stopnišču v Odesi! Prizor upora proti vrhunskemu sestajanju razširjenega števila najuglednejših na svetu...
-
2. 4. 2009 | Mladina 13 | Kolumna
Če kaj človeka ne le preseneti, marveč tako rekoč vrže iz tira, je to vprašanje kakšnega tujca, ko se zdi odgovor samoumeven, a ga ni. Tako se vrstijo tuji diplomati, ki nas iskreno, popolnoma brez ironije, sprašujejo v zvezi z znanim slovensko-hrvaškim sporom o meji: kaj vi Slovenci zares hočete? Poglobimo se za trenutek vase in vprašanje neha biti izraz tujčevega neznanja.
-
O Natu ali Evropski uniji - zadnje čase ti dve zelo ločeni organizaciji ponekod začenjajo postavljati skupaj - po navadi govorimo le v povezavi z nekaterimi evropskimi velikimi silami. Nič čudnega. To je navada, ki je globoko lastna zgodovini. Meni pa zadnje čase pri tem večkrat prihaja na misel Češka. Čudno. V svetovni javnosti jemljejo Čehe kot šalo.
-
Svet je od začetka sedanje svetovne krize potreboval kar nekaj časa, da je začel omenjati Marxa ali celo, sicer površno, prebirati stran ali dve v njegovem Kapitalu. Znamenja, da se bo to zgodilo, so obstajala več let, saj se je obširno omenjala stopetdesetletnica Komunističnega manifesta, katerega prednost je v tem, da je napisan po človeško in ga je enostavno razumeti (partijski člani so v socialistični dobi...
-
Gledal je ves svet in se kar precej navduševal. Inavguracija Baracka Obame ni bila dogodek leta, bila je svetovni dogodek. Pozabili smo, da spadajo takšna izražanja splošnega veselja v ameriško tradicijo. Tako so vzklikali generalu McArthurju, nedvomno osebnosti, ki se od sedanjega slavljenca občutno razlikuje. Od kongresa pa vse do Bele hiše je kljub vsem znanim nevarnostim korakal pravkar izvoljeni Carter z ženo...
-
Če si v na novo zasedenih krajih po izraelski veliki zmagi v šestdnevni (v resnici le tridnevni) vojni mučil zmagovalce z vprašanjem, ali se bodo in koliko se bodo umaknili z Zahodnega brega ali z Golanske planote, si dobil blag odgovor, s katerim ni bilo povedano nič. Saj to ne bo težko in mi ne mislimo ostati, so odgovarjali, naj nas le Arabci priznajo.
-
Če hočemo, potem bodimo država
Tisto letalo! Kakorkoli se obrne, državljana to prekrasno, luksuzno, elegantno letalo preganja v mislih. Ali si ga kot država lahko privoščimo? Ali je demokratično, če se z njim prevažajo predstavniki naroda? Ali in koliko se bo to odrazilo na naših žepih? Predvsem pa, ali ne gre za lahkomiseln odnos do funkcioniranja države, ki je resna zadeva in ne sme vključevati tudi tako neresnih stroškov, kot je nekakšna...
-
18. 12. 2008 | Mladina 51 | Kolumna
Predsednik General Motorsa, ki prosi za zajetno pomoč, je, da bi na zaslišanju v senatu deloval čim skromneje, mimogrede protestiral proti trditvam, da porine v svoj žep štiristo milijonov na leto. Resnična številka je skromna, pravi, največ milijon štiristo tisoč. Drugačen naj bi bil torej, kot ga hudobni jeziki, to pa je skoraj vsa Amerika, predstavljajo svetu.
-
4. 12. 2008 | Mladina 49 | Kolumna
Neverjetno, da moramo zaradi ustavnih določil iz drugih časov, ko se je potovalo z vozom ali na konju, čakati več kot dva meseca, preden bodo imeli v Beli hiši novega, svežega predsednika. Nekoč - v času tako imenovane velike krize - se je čakalo še dlje, do marca, a v tistem času se je kriza le še poglobila. Tudi Barack Obama, tako nekako, pove vnaprej, da bo takrat, konec januarja, še slabše kot zdaj.
-
20. 11. 2008 | Mladina 47 | Kolumna
Ko se je razplamtela negotovost - in rahla razburjenost - zaradi svetovne finančne krize (najbolj so se počutili na lepem negotovi tisti najbogatejši), se je povsod razširil občutek, da zadeva ne bo prizanesla niti najljubšemu in najiskrenejšemu simbolu sodobnega življenja - avtomobilu. Tistemu izumu dvajsetega stoletja, ki je bil sprejet brez kritike, nemira in, kako bi rekli, brez »razredne« delitve človeštva.
-
6. 11. 2008 | Mladina 45 | Kolumna
Kdo se ne bi spomnil brunarice pokojnega predsednika Drnovška v nekem samotnem kotičku parka na Brdu? Zgroženi so bili posamezni vplivni mediji, še bolj osebe iz političnega ozadja, da si je predsednik, znan kot posebnež, izbral tisto idilo, ker si pač po mnenju ljudi iz omenjenega ozadja ni upal pred ljudstvo z željo, da bi imel rezidenco, resnično rezidenco.
-
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Kolumna
Beseda, ki jo najpogosteje slišimo v tej, imenujmo jo druga velika kriza, prva naj bi bila pred skoraj stoletjem, je seveda zaupanje. Ne gre le za skrivnostno izginjanje denarja v največjih bankah, zapomnimo si predvsem to, da banke ne zaupajo druga drugi, da se je morala pojaviti država, ki nekako zaupa tem bankam in jim zagotovi svežega denarja, ki ni prišel od bank.
-
9. 10. 2008 | Mladina 41 | Kolumna
Z Irci nismo po naključju imeli nepričakovanega opravka že nedavno, ko so navzlic ubogljivosti in splošnemu izogibanju nevšečnostim med člani Evropske unije zavrnili lizbonsko pogodbo - ta skoraj komični povzetek že zavrnjene ustave. Zdaj so spet stopili na oder. Sredi finančne krize, ki zajema vsaj zahodni del svetovnega dogajanja, morebiti pa tudi ves svet.
-
25. 9. 2008 | Mladina 39 | Kolumna
Govorili smo, govorimo še zdaj, ko ni nevarnosti, o dolgotrajnih mukah človeštva, pokorjenega komunizmu, ki se je z velikim pokom dokončno zrušil pred tremi desetletji. Še imamo žive spomine nanj v dveh azijskih državah, v tretji, ki se razvija v svetovno silo, pa pokrivajo s komunizmom gospodarstvo, ki je že kapitalistično. Kako kratka je pravzaprav zgodovina komunizma! Če ne štejemo Babeufa, ki je že samo...
-
11. 9. 2008 | Mladina 37 | Kolumna
Še nedavno, pred nekaj meseci, sem v moskovskem časopisu Izvestija prečital podrobno napoved »dni Majakovskega«, ki naj bi potekali v gruzinskem glavnem mestu. Resda je bil Majakovski rojen v Gruziji, a z njo potem ni imel umetniških stikov. Dneve je prirejala »Zveza društev gruzinsko-ruskega prijateljstva«, nič več, toda tudi nič manj. Pred tem so imeli dneve Gribojedova, ruskega pesnika in diplomata, ki je...
-
28. 8. 2008 | Mladina 35 | Kolumna
Ali naj se držimo imena države Mjanmar ali pa naj jo imenujemo, kot smo zgodovinsko vajeni? Nemci novega imena niso sprejeli, zanje je to še vedno, kot so vajeni, samo Birma. Druge države so sprejele ime, ki so ga uvedli oblastni generali, če bi bilo samo to. Pred nekaj meseci je to diktaturo zajel vihar, ki je spodkopal obale in zalil cele pokrajine. Milijoni so ostali brez strehe in hrane, veliko jih je izginilo.
-
13. 8. 2008 | Mladina 33 | Kolumna
Bežen vtis dobimo, da sta se iz iskrene in velikokrat potrjene nacionalne amnezije hkrati prebudili dve državi, nad katerima smo v zvezi s tem že obupali. V Italiji je vojaško sodišče povedalo, da bo kljub veliki zamudi, za katero pa ni krivo, začelo sodno preiskavo o zločinih nad prebivalstvom dežel, ki jih je Mussolini zasedel med drugo svetovno vojno. Seveda, če so zločinci še živi.
-
31. 7. 2008 | Mladina 31 | Kolumna
Od vseh narodov v Evropi, kolikor jih poznam, so se z nami, glede na besede, največ ukvarjali Srbi. Vse so vedeli ali bili prepričani, da o Slovencih vedo. Imeli so izdelana mnenja, dobra in slaba. V dobrih mnenjih so pretiravali. Če se nismo ravno tisti trenutek tako prepirali, da so se nam izogibali, so znali v svojih časopisih poudariti, da bi nas bilo dobro posnemati, ker »Slovenci že vedo, kako delati«.
-
17. 7. 2008 | Mladina 29 | Kolumna
Kar smo o naravi in položaju svetovnega nogometa na tem mestu rekli že pred dvema letoma, ob svetovnem prvenstvu, se je v zgoščeni obliki potrdilo tudi na evropskem. Svet se je nekaj tednov resno posvetil tej igri, ki jo poznajo povsod, le Američani jo še potiskajo v ozadje, samo zato, ker imajo dve drugi, zanje pomembnejši nacionalni zabavi. Stvar je postala resna.
-
3. 7. 2008 | Mladina 27 | Kolumna
Irski referendum je s svojim izidom - ki je dvignil vihar zgražanja, očitkov in obtožb o zasaditvi noža v hrbet - preprečil, da bi se vprašali, ali se je to pravzaprav moralo zgoditi. Prvi trenutek je polovico udeležencev spravil ob sluh. Skoraj niso slišali, da je takoj tudi ugledni, čeprav kontroverzni češki predsednik menil, da gre za res dober izid in da je bilo kolektivne zagnanosti v Evropi dovolj.
-
19. 6. 2008 | Mladina 25 | Kolumna
Prva misel, ki nas je obšla ob izidu maratonskega boja za demokratsko nominacijo na ameriških volitvah, je bila, če smo hoteli ali ne, ali je Barak Obama narejen iz snovi za velikega politika. Misel o tem, da svet ne more brez velikih ljudi - v tem primeru politikov -, nas preganja še toliko bolj, ker na velikega politika že precej časa nismo naleteli.
-
5. 6. 2008 | Mladina 23 | Kolumna
Nekaj pojmov je, ki jih sprejemamo, ne da bi o njih razmišljali. Vsaj ne več. Dve od takšnih besed sta komunizem in kapitalizem. O prvem ne govorimo, ker smo ga skorajda enoglasno zavrgli, dasiravno je kar nekaj osebnosti, ki so ga srečno preživele. Denimo italijanski predsednik Napolitano, ki svojo sicer neurejeno, vendar izrazito kapitalistično deželo vodi, čeprav je bil dolga leta eden od voditeljev najmočnejše...
-
22. 5. 2008 | Mladina 21 | Kolumna
Neverjetno je, kako smo se veselili ob napaki kandidata za predsednika ZDA Busha, ko je pred našim gostom zamenjal Slovenijo s Slovaško. To je sploh napaka, ki nas prej veseli, kot žalosti - kakor otroka, ki ve nekaj pomembnega, čemur se odrasli smejejo. Nadaljnje seznanjanje ameriškega predsednika z nami je bilo abstraktno. Prišel je k nam, da bi pogledal v oči Vladimirju Putinu.
-
15. 5. 2008 | Mladina 19 | Kolumna
Takoj po prvih izgredih zaradi nošenja bakle po evropskih mestih so se ljudje vprašali, ali se približujemo koncu olimpijade, ki se še ni začela, ali pa bodo Kitajci posegli v svojo zgodovino in našli zlato rešitev. Pravzaprav bi posegli v zgodovino svoje misli. Priklicali bi na pomoč Konfucija. Grobo rečeno bi se dalo Konfucijevo misel strniti v vprašanje, kako neprijetne tujce kaznovati tako, da se bo dalo...
