Jurij Gustinčič
-
13. 5. 2008 | Mladina 17 | Kolumna
Vedno nas obdajajo mogočne strukture, ki delujejo kot nekaj neuničljivega, večnega. V zgodovini nekako ne bi napravili koraka naprej, če se ne bi bili sposobni zavedati neumrljivosti tistega, ki nas vodi in nas vedno, ko je težko, obvaruje vdajanja pesimizmu, obupu ali zaničevanju. Imperiji so veljali za večne, tako smo jih sprejemali, dokler najedanje in neučinkovitost nista postala očitna že najnavadnejšim...